Na ljubljanskem Novem trgu je do četrtka odprta razstava, ki osvešča o različnih oblikah nasilja in izgovorih, ki jih iščemo zanj. Minimalistična razstava z 21 predmeti in resničnimi zgodbami ponuja vpogled v to, kaj preživljajo žrtve.

Ženske, dekleta, fantje, starejše osebe, otroci … Za nasilje je vedno odgovoren storilec in nikoli žrtev. Pogosto se žrtev niti ne zaveda, da se ji dogaja nasilje. To je nekaj poudarkov razstave v Muzeju izgovorov, ki je nastal v okviru projekta Prava zveza. Gre za preventivni program, ki so ga zasnovali v agenciji za socialni marketing Iz principa. 23 eksponatov – od čevljev z visoko peto, steklenice vodke, do bergle in slušnega aparata – predstavlja prav toliko zgodb in izgovorov.

Pred spletnim nasiljem moramo zaščititi otroke, a tudi odrasle ženske

Zgodbe, kot je poudarila Tanja Rudolf Čenčič iz agencije Iz principa, temeljijo na resničnih primerih nasilja, tako družinskega, partnerskega kot vrstniškega in spletnega. Povzročitelji nasilja svoja dejanja nemalokrat upravičujejo z ljubeznijo do žrtve, navezanostjo nanjo, strahu pred izgubo, alkoholom, revščino, medtem ko žrtve pogosto ne prepoznajo, da so ujete v nasilni odnos.

Tanja Rudolf Čenčič je povedala, da z razstavo niso želeli dajati nekih pavšalnih opazk in komentarjev, ki znajo biti hitro pristranski, pač pa ustvariti prostor za razmislek pri vsakem posamezniku: »Poskušali smo se tudi vzdržati sodb. Hitro namreč lahko ugotovimo, da so napisani izgovori miselni procesi, ki so med ljudmi kar precej razširjeni.«

»Cilj je ozaveščanje mladih in širše javnosti o vseh oblikah nasilja in možnosti izbire nenasilja,« je ob odprtju razstave po poročanju STA povedala Manca Raušl iz Društva Ključ.

Tanja Rudolf Čenčič iz agencije Iz principa. FOTO: Anja Intihar 

»Če ne bi izzivala, se ne bi zgodilo«

Vsak posamezni predmet na razstavi prinaša osebno zgodbo; eden bolj pretresljivih je majcen slušni aparat. Za njim stoji pretresljiva izpoved šolarja, na katerega so se s težkimi besedami in poniževanjem spravljali vrstniki. Deček je začel v šolo hoditi brez slušnega aparata, čeprav ni nič slišal. Ocene so mu padle, a mu za to ni bilo mar – ni več slišal žaljivk in smeha svojih mučiteljev. Stiska je kljub temu ostala. Izgovor pa – saj so samo otroci, nič hudega ne mislijo.

»Če ne bi izzivala, se ne bi zgodilo. Sama je iskala pozornost z izzivalnimi oblačili. To je za njegovo dobro, da se bo naučil discipline,« je le nekaj izgovorov, s katerimi povzročitelji in povzročiteljice nasilja upravičujejo svoja dejanja. Takšni stavki se skrivajo v vsakdanjih pogovorih, medijskih izjavah in celo na sodiščih, opozarjajo v Muzeju izgovorov. Gre za stavke, ki poskušajo nasilje spremeniti v nekaj razumljenega, vsakdanjega, opravičljivega, celo normalnega. 

Nasilje ne izbira spola, čeprav so povzročitelji nasilja v družini v veliki večini moški, kot tudi ne veroizpovedi, državljanstva, starosti, geografske lege, spolnega prepričanja. Prav tako ni omejeno le na fizično sfero, pač pa pogosto tepejo besede, še posebej v dobi mobilnih telefonov in spleta. Razstava v Muzeju izgovorov obiskovalce spodbuja k razmisleku o rabi jezika. Pogosto se v svojih sodbah niti ne zavedamo, da zmanjšujemo težo nasilnih dejanj ali preusmerjamo krivdo na žrtev.

Snovalci razstave niso prezrli niti v družbi še zmeraj pogosto prezrtega nasilja nad živalmi. FOTO: Anja Intihar 

Snovalci razstave niso prezrli niti v družbi še zmeraj pogosto prezrtega nasilja nad živalmi. »Ljudje moramo osnovno sporočilo čim večkrat prejeti, da ga znamo vsaj približno zaznati. Če je plitko nastavljeno, po navadi pozabimo nanj. Mi s socialnim marketingom zato spodbujamo obisk takšnih razstav, poglabljamo stik z resničnimi zgodbami in poskušamo ljudem dati bolj intenzivne občutke, ki se jim trajno zapišejo v notranjost,« je dejala Tanja Rudolf Čenčič.

Krivda ni nikoli na strani tiste oziroma tistega, ki doživlja nasilje. Odgovornost je vedno na povzročitelju. Vsak udarec, ponižanje, grožnja, neželen dotik, grda beseda se začne z mislijo, da obstaja razlog za to. Razstava Muzeja izgovorov kaže, da jih ni, so zapisali snovalci razstave. 

Poleg agencije Iz principa so pri njej sodelovali društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS telefon, Legebitra, Mladi zmaji, DrogArt in Združenje za moč.