Smetarskih obratov dovolj, JV države pa hoče svojega

Deset občin ustanavlja podjetje za gradnjo obrata MBO, ki bo stal 4,6 milijona evrov. Okoljski aktivisti nezaupljivi.
Fotografija: Na območju komunalne deponije na Leskovcu nameravajo zgraditi okrnjen obrat za obdelavo odpadkov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Odpri galerijo
Na območju komunalne deponije na Leskovcu nameravajo zgraditi okrnjen obrat za obdelavo odpadkov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Novo mesto – Deset dolenjskih in belokranjskih občin namera ustanoviti javno podjetje Cero-DBK, ki bo kljub zadostnim predelovalnim smetarskim obratom v državi, poskrbelo za gradnjo takega obrata na Leskovcu v novomeški občini. V Civilni iniciativi (CI) za čisto okolje in zdravo življenje so začudeni, da jim projekta še niso predstavili, zato imejo vrsto pomislekov.

»Dokler nam ne bodo jasno povedali, kaj načrtujejo na deponiji Leskovec, toliko časa se z naložbo ne bomo strinjali,« je odločen predsednik civilne iniciative Zdenko Antončič. Zanima jih zlasti, kakšno tehnologijo nameravajo vgraditi in kolikšen bo objekt, nato pa se bodo posvetovali s strokovnjaki o primernosti projekta za njihovo okolje. Nezaupljivi so zaradi težav, ki so jih imeli s čistilno napravo na deponiji, s katere je močno zaudarjalo, zaradi česar so imeli ogromno dela, da so smrad odpravili.

Macedoni bi vključil kar EIB


Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so povedali, da na območju naše države obratuje devet centrov za obdelavo odpadkov s skupno zmogljivostjo 387.500 ton na leto, kar zadostuje slovenskim potrebam. »Če so se občine odločile investirati v tovrstno gradnjo, so zagotovo premislile tudi o ekonomski upravičenosti naložbe.« Dodali so, da v obdobju 2014–2020 ni predvidenih evropskih finančnih sredstev za področje komunalnih odpadkov. Novomeški župan Gregor Macedoni pa javnosti razlaga, da tečejo pogovori z Evropsko investicijsko banko (EIB) o možnosti njihovega sofinanciranja.

Novomeški mestni svetniki so že opravili prvo branje odloka o ustanovitvi javnega podjetja, ki bo vodilo postopke gradnje obrata MBO (mehanično-biološka obdelava) z zmogljivostjo 25.000 ton odpadkov na leto. Vendar bo ta okrnjen, saj ne vključuje tudi mehanske obdelave odpadkov, ampak le biološko stabilizacijo in kompostiranje odpadkov, kar bo predvidoma stalo 4,673 milijona evrov. Delež sofinanciranja posamezne občine bo odvisen od števila prebivalcev in količine komunalnih odpadkov v novem obratu. Največ bo prispevala novomeška občina, 46,1 odstotka, najmanj občina Mirna Peč – 2,9 odstotka.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo
FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Občine morajo odlok v drugem branju o ustanovitvi podjetja sprejeti do konca septembra. Nato bodo stekli postopki za gradnjo, pri čemer bo treba delno spremeniti gradbeno dovoljenje, ki je bilo že pred leti izdano za gradnjo obrata MBO odpadkov, je povedala semiška županja Polona Kambič. Gre za projekt, ki ga je 15 županov v začetku leta 2015 opustilo, ker je bil z načrtovanimi 40.000 tonami predelanih odpadkov prevelik, mešanih komunalnih odpadkov pa je iz leta v leto manj.


Občina strelovod za tožbe


Za pridobitev projektno-tehnične dokumentacije z gradbenim dovoljenjem vred in za gradnjo obrata MBO je bil leta 2013 izbran konzorcij podjetij Helector-Riko, ki toži novomeško občino za plačilo 1,23 milijona evrov z zamudnimi obrestmi vred. Na novomeškem sodišču so že opravili vsa zaslišanja, zdaj pa je na vrsti sodni izvedenec, ki bo ugotavljal, katera dela je konzorcij opravil in koliko je to stalo. Odločitev sodišča bo znana po sodnih počitnicah. »Tisto, kar smo naredili, bodo morali plačati,« so povedali v podjetju Riko.

Zaradi neizkoriščenih že odobrenih kohezijskih finančnih sredstev v letu 2011 v višini 18,9 milijona evrov, ker projekt gradnje obrata MBO, imenovan Cerod 2, ni bil realiziran, je odškodninsko tožbo v višini 5,5 milijona evrov zoper novomeško občino letos vložilo tudi pet posavskih občin, to so Brežice, Krško, Sevnica, Šentjernej in Kostanjevica na Krki. In pri tej tožbi ima vodilno vlogo občina Krško, kar pa dolenjskih in belokranjskih občin ni prepričalo, da ne bi od februarja do nedavnega skoraj 4000 ton mešanih komunalnih odpadkov vozili na obdelavo v podjetje Kostak, v katerem ima občina Krško tudi lastniški delež. Podjetje Cerod je pred kratkim začelo voziti odpadke na obdelavo v ljubljansko Snago.

Komentarji: