Smeti iz Dolenjske na Barje pa spet nazaj

Nekatere občine, že več let vključene v Rcero, odpadkov še (vedno) ne dovažajo.

Objavljeno
04. julij 2016 19.00
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Poziv, naj do konca junija občine končno začnejo na Barje dovažati odpadke, ni kaj dosti zalegel; devet od 37 občin tega še vedno ne upošteva, kar ogroža poslovanje centra. Se pa projektu pridružujejo štiri dolenjske občine, pri čemer je pomenljiva odločitev Snage, da dela odpadkov ne bodo odlagali na Barju, temveč bo za to – ne poceni – skrbela Komunala Trebnje, katere lastnice so prav nove občine pristopnice. Naključje?

Potem ko je ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) novembra začel poskusno obratovati, so se občine, ki so se projektu pridružile pred več leti, le počasi odločale, da svoje odpadke začnejo dovažati v to moderno »tovarno smeti«. Deseterica jih tega niti po več mesecih obratovanja še ni storila, zato je svet Rcera Ljubljana aprila Snagi, ki upravlja nove objekte, naložil, da občine, ki odpadkov na Barje ne bodo začele dovažati do 30. junija (oziroma do tega datuma Snagi ne bodo podelile koncesije za obdelavo odpadkov), »opozori na vložitev tožb v primeru nadaljnjega neizpolnjevanja sprejetih obveznosti«.

Projektu ljubljanskega regijskega centra za ravnanje z odpadki - Rcero se pridržujejo štiri dolenjske občine (Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert). Foto: Jože Suhadolnik/Delo


Določitev roka ni padla na plodna tla – 14 od 37 občin, ki so podpisale pogodbo o pristopu k Rceru, še ni izpolnilo enega ali obeh pogojev. V drugo skupino sodijo Ankaran, Koper, Pivka, Postojna in Komenda, ki na Barje ne vozijo odpadkov, niti niso Snagi podelili koncesije. Koncesijo so Snagi podelile občine Kamnik, Idrija, Cerkno in Bloke, ki pa odpadkov v Rcero še ne vozijo. Prav nasprotno je z občinami Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, ki v Rcero vozijo mešane odpadke (ne pa tudi bioloških), a ne na podlagi koncesije, temveč so Snago z začasno pogodbo najele kot podizvajalca podjetja Prodnik, ki na tem območju zbira odpadke.

Grožnje in tveganja

Precejšnja zmeda torej, toda zakaj je to sploh pomembno? Cena obdelave in odlaganja odpadkov je bila določena glede na predvidene količine prevzetih odpadkov. Če je teh bistveno manj od načrtovanega, to pomeni precejšen izpad prihodkov, potencialno izgubo in morda tudi podražitev.

Da občine s tem, ko ne dovažajo odpadkov, »resno ogrožajo uspešno izvedbo poskusnega obratovanja Rcera Ljubljana ter povečujejo tveganje za ohranitev cen na obstoječi ravni«, je svet centra opozoril že aprila. Pri tem naj spomnimo, da je bil regijski center pred leti načrtovan ob drugačnih (višjih) predpostavkah o mešanih odpadkih, ki jih je danes tudi zaradi ločevanja bistveno manj.

Zaradi ločevanja se je količina mešanih odpadkov občutno zmanjšala. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Na vprašanje, kako bodo ukrepali proti občinam, ki niso sprejele ustreznih aktov oziroma ne dostavljajo odpadkov na Barje, so na Snagi odgovorili, da bodo za tiste, ki obveznosti niso začele izpolnjevati do 30. junija, »prisiljeni izdati račun za plačilo kumulativne razlike v ceni, ki nastaja zaradi poslovanja z zmanjšanimi kapacitetami, oziroma v nadaljevanju izpolnitev pogodbenih obveznosti uveljavljati pred pristojnim civilnim sodiščem«.

Po podatkih Snage so trenutno zmogljivosti centra zasedene 76-odstotno – upoštevajoč količine odpadkov iz elaborata o oblikovanju cen. A že v elaboratu je bila za letos predvidena le 71-odstotna izraba zmogljivosti. Kaj to pomeni za poslovanje in obratovanje centra? Je možna predhodna sprememba cene, ki je določena do konca prihodnjega leta? Na Snagi odgovarjajo, da bodo analizo pripravili predvidoma avgusta in to bo podlaga za nadaljnje odločitve.

Infografika: Delo

Pridobivanje novih občin

Ob premajhni izkoriščenosti zmogljivosti in obotavljanju občin je še toliko bolj pomembno pridobivanje novih občin. Od leta 2012, ko so bile podpisane zadnje pogodbe o pristopu, pri tem na Snagi niso bili prav uspešni, a kot kaže, je bilo v zadnjih mesecih vendarle nekaj napredka. »Postopki obravnav in sprejemanja koncesijskih aktov so se začeli v štirih novih občinah pristopnicah – to so Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert,« so sporočili s Snage. Da je pri tem poslu morda šlo za »vezano trgovino«, o čemer pišemo spodaj - Z odpadki do bogate pogodbe.


Na Snagi tudi pričakujejo, da bodo iz Kamnika, Idrije, Cerknega in z Blok odpadke začeli dovažati »najpozneje v dveh mesecih«. Janja Zorman Macura iz kabineta kamniškega župana je sporočila, da odpadkov na Barje še ne vozijo, ker s Snago še niso podpisali koncesijske pogodbe. To naj bi se zgodilo »v prihodnjih mesecih«, do takrat pa te storitve na območju Kamnika izvaja Publicus. Podobno je v Idriji in Cerknem, kjer po pojasnilih direktorja Komunale Idrija Bena Fekonje občini koncesijski pogodbi s Snago še usklajujeta. Fekonja pričakuje, da bodo odpadke v Ljubljano začeli voziti oktobra.

V Kamniku bodo koncesijsko pogodbo s Snago podpisali »v kratkem« - do takrat te storitve izvaja Publicus. Foto: Marjana Hanc/Delo

Občin tožbe ne skrbijo

Bernarda Pavlinič
iz občine Komenda pa je pojasnila, da odloka o koncesiji občinski svet še ni sprejel zaradi številnih pripomb in neznank, povezanih s spremenjenimi okoliščinami v času od podpisa pristopne pogodbe do zgraditve Rcera: »Pomisleki se nanašajo predvsem na predlagano ceno komunalnih storitev in dolžino koncesijskega obdobja ter pravne okoliščine v času poskusnega obratovanja objekta.«

Podobne dileme so sicer v preteklih mesecih navajali tudi v Kopru, Ankaranu in Postojni. V Komendi še pravijo, da so s Snago v rednih stikih, o morebitnih sankcijah (izdaji računov za nedostavljene odpadke in tožbi) pa, da »do dokončne odločitve na občinskem svetu od Snage ne pričakujejo sankcij, temveč sodelovanje in skupno sprejetje rešitve«. Tudi v Kamniku jih ne skrbi, da bi jih zaradi nedovažanja odpadkov doletela tožba, saj imajo, pravijo, s Snago in njenimi lastnicami »vseskozi dobre in korektne poslovne odnose«.

Z odpadki do bogate pogodbe

Napoved o pristopu štirih dolenjskih občin sovpada z obvestilom o oddaji javnega naročila, katerega predmet je prevzem in odlaganje ostanka mešanih komunalnih odpadkov (po obdelavi), ki ga je v imenu Snage na portalu javnih naročil objavil JHL. Za izvajalca so izbrali Komunalo Trebnje, katere lastnice so prav nove pristopnice k Rceru Ljubljana: večinski, 58-odstotni delež ima trebanjska občina, solastnice pa so še občine Šentrupert, Mirna in Mokronog-Trebelno. Pogodba je sklenjena za obdobje do konca tega leta in vredna 605.000 evrov (brez DDV), kar je več kot 13 odstotkov lanskih letnih prihodkov Komunale Trebnje.

Izvajalka Komunala Trebnje je bila izbrana brez odprtega javnega razpisa. Kaj, poleg odpadkov, tu smrdi? (Slika je simbolična). Foto: Igor Zaplatil/Delo.

Izvajalec ni bil izbran z odprtim javnim razpisom, na katerem bi lahko kandidirali tudi drugi, temveč s postopkom s pogajanji brez predhodne objave. V utemeljitvi oddaje javnega naročila so zapisali, da je šlo »za nujno potrebo po večjih odvozih produktov, ki nastajajo v postopku obdelave odpadkov v Rceru Ljubljana«, da so procesi tam še »v fazi zagona« in ne tečejo v predvidenih rokih in obsegu, zato se pojavljajo »procesne težave« in emisije smradu, posledica pa so pritožbe občanov.

»Da bi preprečili razširjanje emisij v okolico in ponovno zagotovili stabilen proces obdelave odpadkov, je treba razbremeniti proces in pospešiti odvoz produktov v nadaljnjo obdelavo,« so zapisali. Na Snago smo naslovili vprašanja, kakšne težave se pojavljajo, da je bilo treba brez razpisa najeti zunanjega izvajalca, odvozi kolikšne količine odpadkov so predvideni in na podlagi česa je bila določena vrednost pogodbe. Prav tako nas je zanimalo, ali je šlo za nekakšen vzajemni dogovor – da je torej občinsko podjetje v zameno za pristop občin dobilo dober posel. Odgovorov še nismo dobili.