Smiselna je le celovita sanacija pomembnih stavb

Ljubljana – Mestni svetnik Mirko Brnič Jager je v imenu svoje stranke SDS županu Zoranu Jankoviću na decembrski seji sveta dal pobudo, da bi ustavili projekt Ljubljana, moje mesto (LMM), češ da ne poteka tako, kot bi moral. Dopolnili naj bi ga z manjkajočimi programi, ki bi zagotavljali kakovostno arhitekturno, historično, statično in ekološko obnovo objektov. Poleg tega bi po njegovem prepričanju moral projekt potekati »strokovno in v skladu z veljavno zakonodajo«. Po njegovem prepričanju obnova mestnih historičnih fasad, ki se izvaja v javno-zasebnem partnerstvu med MOL in posameznimi investitorji, zaradi vse večje monopolizacije in mešanja funkcij prehaja v nasprotja interesov. Nadalje trdi, da je zelo okrnjen tudi potreben strokovni obseg, ki bi ga tak projekt moral imeti. Posledično postavlja pod vprašaj porabo tako javnega kot zasebnega denarja.

Program obnove objektov je zanj pomanjkljiv in precenjen, saj je skrčen le na obnovo fasad oziroma zgolj na »izvedbo svežih fasadnih opleskov«. Ne dosega se niti minimuma danes pričakovanega učinka pri izvedbi podobnih projektov z udeležbo javnega denarja. Pomembnejša kot zgolj priprava fasadnih površin za barvanje se mu zdi statično-potresna in ekološka obnova objektov.

V nadaljevanju ugotavlja, da je Ljubljana na območju rušilnih potresov, historični objekti pa imajo večinoma skupno značilnost, da jih je načel zob časa in da so jih zaradi sprememb namembnosti izpostavljali nestrokovnim konstrukcijskim in funkcionalnim predelavam. Rezultat tega pa je še slabša potresna varnost, kot je bila pred tem.

Protipotresna sanacija 
je nujnost

Zaradi opisanega se zavzema za sistematičen in s strani MOL organiziran pristop k sanaciji potresne varnosti ljubljanskih historičnih objektov. Pri vzdrževanju teh objektov pa računa predvsem na organizirano ekološko sanacijo, ki bi prinesla veliko prihrankov, zmanjšala toplogredne izpuste in povečala njihovo vrednost.

Stranka SDS je zastavila še več vprašanj, iz katerih je jasno, da si želi večje preglednosti in javnosti dela v projektu LMM. Zanima jo, kdo izvaja izvedbene načrte za program LMM, kdo nadzira načrte, dela, porabo denarja glede na veljavni načrt in pogodbo, kakšna so pogodbena odstopanja pri posameznih objektih ... Poleg tega želi vpogled v projektne dokumentacije in zaključna poročila za vse objekte, ki so bili potrjeni s proračunom za leto 2009.

Nezakonita obnova dvorca?

Kot je razvidno iz svetniškega vprašanja Pavle Murekar (SDS) so se v tej opozicijski stranki za zgoraj opisano pobudo začasne ustavitve projekta LMM odločili na primeru prenove pročelja na objektu Petkovškovo nabrežje 67. V njem se namreč nova mestna svetnica sprašuje, kako je lahko MOL za pridobitev gradbenega dovoljenja pooblastila najemnika svojega poslovnega prostora, kako ga je ta zasebnik lahko sploh pridobil v svojem imenu (prepričana je, da po zakonu ni upravičenec za njegovo pridobitev). Prav tako pa se ji zdi nezakonit javni razpis za dodatna dela na zahodni fasadi z dne 24. 8. 2010. Ti morajo biti določeni vnaprej, znani in predvidljivi, v tem primeru pa je po njenem prepričanju šlo za obnovo fasade in strehe, ki jo je »glede na dejstvo, da se dela ponavljajo več desetkrat ali celo stokrat, mogoče zajeti v dve postavki«.

Kot piše v dokumentaciji za obnovo fasade dvorca na Petkovškovem nabrežju 67, ki so nam jo po posredovanju informacijske pooblaščenke iz mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami v celoti poslali šele 22. decembra, je prijavo na razpis za sofinanciranje stavbnih lupin za leto 2008 v imenu lastnikov stavbe vložil upravnik, podjetje SPL, d. d..

Sledilo je javno naročilo, ki so ga po dveh pogajanjih oddali najboljšemu izmed štirih ponudnikov, ki so ustrezali pogojem iz razpisa, to je podjetju Rima iz Ljubljane za 185.953,75 evra (brez DDV).

Med obnovo pa so ugotovili, da bi bilo dobro obnoviti tudi zahodno fasado, ki sicer ni bila zajeta v osnovnem naročilu. Ta je bila po mnenju mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami tako v interesu stanovalcev kot MOL. Za občino je pomembna tudi zato, ker je »obrnjena proti Rogu, ki je v programu obnove«.

Pri teh »dodatnih in nepredvidenih delih«, pa se je MOL odločila, da ne bo izvedla novega javnega razpisa, temveč se je 20. 4. 2010 odločila le za povabilo k oddaji ponudbe že izbranemu izvajalcu. Podjetju Rima je poslala »poziv k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave«. Čez nekaj dni je MOL dobila »edino« ponudbo, 29. aprila pa so sledila »pogajanja« o končni ponudbi. Čeprav ni imela tekmeca, je Rima na svojo ponudbo dala simbolični enoodstotni popust in končna cena je znašala 54.823,81 evra. Komisija je 17. maja ugotovila, da so povabilo poslali Rimi, da je podjetje pravočasno predložilo vse zahtevane dokumente in da naj MOL z njo podpiše dodatek k osnovni pogodbi, saj je ponudila »najugodnejšo sprejemljivo ponudbeno vrednost«.