Smreka je najbolj pomembna gospodarska vrsta lesa

Upokojeni gozdar mag. Janez Černač meni, da je bil datum o prvem roku za spravilo poškodovanega drevja iz gozda sprejet politično, brez pravega razmisleka.  

Objavljeno
18. junij 2018 07.00
Posodobljeno
17. junij 2018 19.11
”Vzrokov, zakaj posledice decembrskega vetroloma v gozdovih niso odpravljene, je več,” pravi upokojeni gozdar Janez Černač. FOTO: Simona Fajfar
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Janez Černač si že vse življenje prizadeva za trajnostni razvoj slovenske gozdnate krajine. Kritičen je do sedanjih razmer na področju gozdarstva, saj meni, da je letošnji način reševanja posledic vetroloma katastrofalen.

 

Kaj menite o prvem roku za spravilo poškodovanega drevja iz gozda, 15. maju?

Datum je bil sprejet politično, ker je bilo povsem jasno, da ob taki količini, strukturi lastništva in tudi ob sedanji organiziranosti gozdarstva niti približno ne bo mogoče izvesti sanacije. To je tudi posledica tega, da se hlasta le za dobičkom, ne glede na žrtve v naravi in pri ljudeh.

Kaj s tem mislite?
Slovenija je po svoji biodiverziteti v samem svetovnem vrhu, a je tudi izpostavljena zaradi dogajanja zunaj Slovenije. Tu mislim na klimatske spremembe, povečevanja števila prebivalcev na planetu, begunske krize… Izpostavljena pa je tudi zaradi dogajanja doma. Prvi problem je neoliberalizem, ki je prodrl v popolnoma vse pore našega življenja in je v popolnem nasprotju z ekološkimi načeli.

Drugo so razmere v gozdarstvu, ki so se po osamosvojitvi bistveno spremenile. Zaradi denacionalizacije imamo samo še dvajset odstotkov državnih gozdov, prej pa je bilo razmerje obratno. Danes je 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti, kjer imamo 460.000 lastnikov, ki so večinoma brez usposobljenosti, brez znanja za delo z gozdovi in mnogokrat tudi brez odnosa do gozda.

Slaba pa je bila tudi odločitev, da so nekdanja gozdna gospodarstva razdelili na uradniški del, to je zavod za gozdove, ki je pod politično kontrolo, in izvajalska podjetja, za katere vemo, kako so delovala v preteklosti. Vse to še dodatno zapleta katastrofo, ki se nam je zgodila z decembrskim vetrolomom. Seveda je to katastrofa!

Je ob tem pomembno vprašanje, kaj je gozd?

To je bistveno vprašanje. Politiki razmišljajo – in uradniki jim podležejo – da je gozd les. Pa to ni res. Les je manj pomemben od vseh javnih funkcij, ki jih ima gozd: uravnavanja klime, blaženja izjemnih vremenskih razmer, čiščenja zraka, gozd je osnova za vse izvirske pitne vode … To so javne funkcije, ki so od vseh in ne od lastnika gozdov. Tu je osnovni nesporazum.

Kaj pa pravite o razmišljanjih v delu gozdarske stroke, ki opozarja, da smreka v večjem delu Slovenije, torej tudi na Kočevskem in Notranjskem, ni avtohtona vrsta?

To so le izgovori. Smreka je najbolj pomembna gospodarska vrsta v državi in tudi v srednji Evropi. Smrekov les je cenjen in uporaben, še celo ostanki so pomembni za celulozo. Iz smreke dobimo ves gradbeni les, od opažev, tramov do resonančnega lesa, torej lesa z najvišjo vrednostjo! Reči, da naj ta les propade v gozdu je nepredstavljiva gospodarska škoda! Sedaj pa gre za reševanje tega lesa, ki ga je potrebno čim prej spraviti iz gozda, prodati in obdelati.