Smrt deklice s srčno napako

V ljubljanskem kliničnem centru odredili izredni interni strokovni nadzor.
Objavljeno
10. avgust 2018 21.40
Posodobljeno
10. avgust 2018 22.32
Kirurga Jorg Salazar in Igor Gregorič vidita NIOSB kot edino dobro možnost za reševanje na srcu obolelih otrok v Sloveniji. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Umrlega otroka je najprej operiral kirurg iz Španije, nato pa ameriški kirurg Jorge Salazar. Ta poudarja, da je operacija potekala v skladu s smernicami. Dejal je, da je bila težavna, a uspešna.

Po njegovem mnenju rotacija zdravnikov ni bila vzrok za otrokovo smrt. Da bi se zadeve povsem razčistile, pa Igor Gregorič, predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), pričakuje tudi, da bo ljubljanski klinični center sklical tako imenovano MM (morbiditetno in mortalitetno) konferenco.

 

Po naših informacijah so nekateri zaposleni v kliničnem centru omenjeno konferenco izpeljali že v sredo. Obravnavali naj bi potek zdravljenja in načrte za naprej za dva operirana otroka, tudi danes umrlega, pri čemer pa odgovorni iz NIOSB niso sodelovali. Prisotna naj ne bi bila niti oba kirurga, ki sta na povabilo inštituta do zdaj pri nas operirala pet otrok. Gregorič vsekakor pričakuje, da bo MM konferenca še sklicana. V zvezi s tem je bil že v stikih z vodstvom UKC, a jasne informacije, kdaj naj bi opravili ta postopek, ki je sicer standard v svetu ob takih primerih, še ni dobil. Želi si tudi revizijo oziroma nadzor smrti tega otroka. »Mi nimamo kaj skrivati,« je dejal na današnji novinarski konferenci.


 

Tiha trenja med UKC in NIOSB


Iz UKC Ljubljana so malo pred osmo zvečer sporočili, da je strokovna direktorica v primeru danes umrle deklice odredila izredni interni strokovni nadzor. Zapisali so, da bodo v prihodnje aktivno sodeloval z vsako morebitno mednarodno komisijo, v konkretnem primeru skupaj z NIOSB.

Potrdili so, da so pred dnevi res sklicali konferenco, ki pa se je nanašala zgolj na zdravljenje danes umrlega otroka. Na konferenci je bil prisoten kirurg Salazar, medtem ko je španski kirurg že odšel iz Slovenije. Povedali so še, da na inštitutu niso predlagali konference za deklico, pač pa za drugega pacienta.

image
Gregorič z idejo o NIOSB vztraja, čeprav mnogi opozarjajo, da je nesmiselno delati inštitut znotraj UKC. FOTO: Blažž Samec/delo


Gregorič priznava, da sistem, po katerem tuji kirurgi in drugi strokovnjaki prihajajo v UKC Ljubljana in se na nekaj tednov menjajo, zagotovo ni optimalen. A v tem trenutku je po njegovem mnenju to edina možna rešitev, če želijo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Čudi se, da si nekateri tako prizadevajo, da bi inštitut, ki je edina dobra rešitev za bolne otroke, zrušili. »Kolegi, prosim, ne. Zbudite se,« so besede, s katerimi je odgovorne pozval, da mu stopijo naproti.
V kliničnem centru so zapisali, da so vodstvo inštituta večkrat opozorili in zaprosili za vso potrebno dokumentacijo gostujočih kirurgov: »Tega niti približno ne razumemo kot morebitno oviranje programa, temveč kot nujno zadostitev vsem zakonskim zahtevam in jasni razmejitvi odgovornosti.« 
 

Starši si želijo strokovne obravnave bolnih otrok


Gregorič z idejo o NIOSB vztraja, čeprav mnogi opozarjajo, da je nesmiselno delati inštitut znotraj UKC. Tam so imeli 12 let priložnosti, da bi ustrezno poskrbeli za prizadete otroke, a so zadeve pripeljali do razkroja. Mama deklice s prirojeno srčno napako Petra Aleš zato meni, da mora imeti zdaj Gregorič proste roke. Prepričana je, da inštitut lahko uspe, pri čemer je bila kritična do kritik inštituta, ki so se pojavile v točki, ko bi se zadeve lahko začele obračati na bolje. »Moj poziv tistim, ki to počnete, je, nehajte metati polena pod noge profesorju Gregoriču, ki opravlja delo, ki ga vi niste mogli opraviti v mnogih letih. Prišel je sem, ponudil pomoč, zdaj pa ste mu zvezali roke in obesili mlinski kamen okoli vratu.«

Poudarila je, da se je ideja o NIOSB porodila po letih agonije, ki se je »lomila na plečih naših otrok«, in slabšanju programa. Kot mami ji je vseeno, kdo je črn, kdo bel, kdo zgoraj, kdo spodaj, kdo bo zaslužil in kdo morda ne, želi si le strokovne obravnave.

Kirurg Salazar je poudaril, da v Sloveniji že imamo večino tistega, kar bi bilo potrebno za dobro izvajanje programa: »To, kar manjka, je koordinacija med vsemi specialisti. Ta je ključna, da so otroci dobro obravnavani in ne čakajo predolgo na operacijo.« Vsi štirje otroci, ki jih je operiral prejšnji teden, niso mogli več čakati na operacijo.