Smučarji že neučakani, smučišča še zelena
Tudi tokrat očitno ne bo šlo brez tehničnega zasneževanja, ki je za upravljavce draga rešitev
Odpri galerijo
Čeprav imajo tik pred sezono polne roke dela s pripravljanjem naprav, so delavci na Krvavcu včeraj uživali v sončnem vremenu. Snežni topovi so pripravljeni, le še mraz naj pritisne, pa jih bodo zagnali. Foto Uroš Hočevar
Slovenski žičničarji so v nizkem startu pred novo zimsko sezono in upajo, da je kljub nadpovprečnemu novembrskemu deževju naravi na zalogi ostalo še kaj padavin, da bi sneg lahko pobelil proge. V nasprotnem primeru bodo snežinke spet »bruhali« topovi, s čimer so si smučišča v lanski zeleni zimi rešila kožo.
Le Kanin je z več kot 2000 metri nadmorske višine dovolj visoko, da so proge lahko dobile tri metre debelo odejo, začetek obratovanja pa je upravljavec napovedal za 6. december. Drugje je snega bolj za vzorec ali pa ga sploh niso bili deležni, saj so bile temperature previsoke za tehnično zasneževanje. Takšna pomoč naravi je v zadnjih letih edina rešitev za smuko v slovenskih gorskih centrih, ki poslujejo za silo, o obsežnih naložbah pa ne morejo sanjati.
Državna pomoč po vzoru soseščine še vedno ostaja pobožna želja, zato posodobitev skoraj ni, Slovenija pa izgublja konkurenčnost na mednarodnem trgu. »Lahko se zgodi, da bodo naprave druga za drugo nehale obratovati zaradi starosti oziroma ker bodo stroški vzdrževanja tako visoki, da jih upravljavec smučišča ne bo zmogel več plačati,« opozarja predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Naši centri, ki so lani prepeljali 15 milijonov potnikov, napovedujejo začetek sezone v prvi polovici decembra, a bo to odvisno od vremenskih razmer. Vremenska napoved jim bo proti koncu tedna vendarle bolj naklonjena.
Standardu primerno cene dnevnih kart ostajajo med dostopnejšimi v Evropi, za dnevno smuko odraslega bo treba odšteti od 30 do 35 evrov, mladino bo smučanje stalo nekaj evrov manj.
Le Kanin je z več kot 2000 metri nadmorske višine dovolj visoko, da so proge lahko dobile tri metre debelo odejo, začetek obratovanja pa je upravljavec napovedal za 6. december. Drugje je snega bolj za vzorec ali pa ga sploh niso bili deležni, saj so bile temperature previsoke za tehnično zasneževanje. Takšna pomoč naravi je v zadnjih letih edina rešitev za smuko v slovenskih gorskih centrih, ki poslujejo za silo, o obsežnih naložbah pa ne morejo sanjati.
Za nekaj dni zasneževanja upravljavci smučišč porabijo za več deset tisoč evrov elektrike. Foto Uroš Hočevar
Državna pomoč po vzoru soseščine še vedno ostaja pobožna želja, zato posodobitev skoraj ni, Slovenija pa izgublja konkurenčnost na mednarodnem trgu. »Lahko se zgodi, da bodo naprave druga za drugo nehale obratovati zaradi starosti oziroma ker bodo stroški vzdrževanja tako visoki, da jih upravljavec smučišča ne bo zmogel več plačati,« opozarja predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Naši centri, ki so lani prepeljali 15 milijonov potnikov, napovedujejo začetek sezone v prvi polovici decembra, a bo to odvisno od vremenskih razmer. Vremenska napoved jim bo proti koncu tedna vendarle bolj naklonjena.
Standardu primerno cene dnevnih kart ostajajo med dostopnejšimi v Evropi, za dnevno smuko odraslega bo treba odšteti od 30 do 35 evrov, mladino bo smučanje stalo nekaj evrov manj.
