Sneg, zmrzal in sol so na cestah naredili za novih 40 milijonov škode

V dosedanjem tempu bi ceste, pol jih je v slabem stanju, obnavljali 62 let.

Objavljeno
29. maj 2013 00.48
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – Izjemne snežne padavine in z njimi povezano zmrzovanje in tajanje so slovenskim cestam zadale hud udarec. Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko si ne predstavlja, kaj bo, če se taka zima ponovi. Kumulativne škode na cestah je za 82 milijonov evrov, minister Samo Omerzel pa je že priznal, da denarja ni niti za pokritje 16 milijonov evrov dodatnih stroškov za zimsko službo.

Letošnja zima je bila med najhujšimi, z največ snega v zadnjih petdesetih letih. Sol je poškodbe samo še povečala. Sicer pa je bilo najhuje na Dolenjskem, malo manj hudo v Osrednji Sloveniji, načelno najbolj ugodno je bilo na Primorskem, srednje pa na Štajerskem, pravi Suzana Svetličič iz DRI. Za odpravo najhujših poškodb bi potrebovali 250 milijonov evrov, kolikšen pa je bil strošek te zime, je težko določiti. Škoda pač ni hipna, meni Ficko, je posledica predhodnega stanja. Letošnja zima je morda prispevala polovico 82-milijonske škode.

Slovensko cestno omrežje je s štirideset tisoč kilometri za italijanskim, merjeno na število prebivalcev, najgostejše v Evropi. Poleg okoli 750 kilometrov avtocest, ki so nove in po mnenju Slovenka Henigmana odlične, gre za še približno šest tisoč kilometrov državnih cest, od katerih je po splošni oceni 3200 kilometrov v slabem in zelo slabem stanju, in za okrog 32.000 lokalnih cest. Prav z lokalnimi cestami je praviloma največ težav, navaja Jožica Cezar, saj so večinoma stare od 40 do 60 let, sestava voziščne konstrukcije pa je precej neustrezna, prešibka. Posledica je slabo odvajanje vode, pozimi pa zamrzovanje in tajanje, katerih posledica so razpoke in razpadanje.

V dveh desetletjih od 1993 do 2012 je bilo obnovljenih 3038 kilometrov cest, povprečno 152 kilometrov na leto. Za obnovo vseh 5984 kilometrov bi v tem tempu potrebovali 39 let. V zadnjem desetletju med letoma 2003 in 2012 je bilo obnovljenih 974 kilometrov cest, 97 kilometrov na leto, tako da bi za vse omrežje potrebovali 62 let. Optimalen bi bil 15-letni ciklus, saj so takrat stroški najnižji. V tem primeru bi morali obnoviti natančno 399 kilometrov cest na leto.

Stanje cest so v direkciji za ceste (DRSC) po t. i. švicarski metodi analizirali že pred leti, že dolgo je tudi jasno, da bi za postopno normalizacijo stanja tri tisoč kilometrov slabih cest vsako leto potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov. Vendar je direkcija v zadnjih petih letih z rebalansi proračunov ostala brez 203 milijonov evrov, samo lani brez 80 milijonov evrov. DRSC je v preteklih dveh letih naložbe že morala zamikati, zato je bil letošnji proračun za naložbe v štirih petinah porabljen že lani. Ker je rebalans posegal v že podpisane pogodbe z izvajalci – dela so potekala, nato pa ji je bil denar odvzet –, je bila gradnja upočasnjena.

Če bo tudi letos direkcija sredstva za sanacijo v zimi poškodovanih vozišč morala črpati izključno iz notranjih rezerv, bo to pomenilo, da bo treba naložbe upočasniti, napoveduje Gregor Ficko. V DRSC se bojijo, da bi morali začasno ustaviti dela oziroma zapirati gradbišča. Kar negativno vpliva na prometno varnost in povzroča dodatne stroške, saj je treba gradbišče pred zaprtjem ustrezno zavarovati.