Snežniški razgledi: Lanski sneg

Zapadel je prvi sneg. Globoko v omari bi bilo treba poiskati debelo bundo, nedotaknjeno že leta, od zadnjega pravega snega, izbrskati že pozabljene volnene rokavice, najtoplejšo kapo in se odpraviti v sneg. Uživati v belini. In morda razmisliti o lanskih dogodkih, da ne bi skopneli kakor »lanski sneg«.

Kaj v minulem letu ne more biti lanski sneg? Joj, veliko je tega! Pivčanom so lani do konca pokopali njihov Javor, a kaj, Pivka gre naprej! Samo v Parku vojaške zgodovine so lani pokurili štiri evropske milijone, za nove kanale in čistilne naprave so preoravali Pivko podolgem in počez, živahno je bilo v parku Pivška presihajoča jezera. Ne bodo v Pivki zaradi tega na hitro obogateli, a zaradi dobre energije lepo je v Pivki biti mlad. Podobno na Cerkniškem, kjer je Notranjski park z ljudmi dobre volje in ob občinski podpori zagnal turizem. Migajo, delajo, napredujejo.

Pa v Postojni? Na zavori! Volivci, ki so stavili na mlado občinsko oblast, so precej presenečeni. Najprej so se fantje lotili najlažjega, kadrovanja. Med prijatelji in žlahto. Ker je treba pokazati tudi, kaj zares znamo, so ustanovili kopico razvojnih projektnih skupin in vanje vključili, kot je pojasnjeval župan, številne domačine z znanjem in idejami. Nato so drago plačali še pri zunanjih strokovnjakih naročeno dolgoročno vizijo razvoja. Kakšna je letna bilanca? Županu s prijateljem je Postojnsko jamo uspelo še nekoliko bolj oddaljiti od Postojne. Tudi od napovedovanega velikega ponovnega rojstva Kaliča ni bilo nič. Županov skriti zainteresirani vlagatelj je nenadoma zbolel, Kalič pa je prevzel stečajnik. Vse tiho je o drugih razvojni projektih, zelo tiho o zakonu o odmiranju Počka.

V Ilirski Bistrici zavore niti več ne vidijo, tako domača jim je. V drugem mandatu istega sloga je kadrovanje s še večjo brezobzirnostjo postalo dobro naoljen stroj, ker pa županu ni več mar niti za dobro zunanjo podobo, še razvojnih projektnih skupin ni ustanavljal. Kot bi se hotela odcepiti od lastne in takšne občine, je civilna družba uvedla svojo valuto belič, vreden sto fičnikov. Še več, pravijo, prava rešitev v sedanji konstelaciji bistriških zvezd, bi bila ustanovitev avtonomne Ilirske province.

Pa pojdimo še na zahod. V občinah Hrpelje - Kozina in Divača sta leta 2015 zavladali županji in, lepo prosim, tam ni več nobenih zdrah. Lastniki zemljišč v Materiji so občini kar podarili dele parcel za pločnik ob glavni cesti. Krasu je vladal okameneli mir, če izvzamemo lansko živahno martinovanje. Pa seveda oazo, državno štalo Kobilarno Lipica, za katero bo šele letošnje leto prava veselica. Kar so prej razdruževali, bodo letos združevali. Da se bo ja spet videlo, da samo nekateri pijejo, mi vsi pa plačamo. A zna država storiti tudi drugače: v gostišču Pristave pri gradu Snežnik ji je uspelo, da nihče več ne pije in ne plača. Najemnikom je bilo zadosti te države, na silvestrovo so zaklenili in so šli.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.