Andreja Čufar, direktorica Agencije za zdravila, ki je predlagala ministrici Milojki Kolar Celarc prenos Nacionalnega centra za farmakovigilanco (spremljanje neželenih učinkov zdravil), je dejala, da sicer pozna Renato Zatler, a Agencija za zdravila nima pogodbe z njo. Ne ve, kaj je v ozadju, zakaj bi nekdanjo državno sekretarko Zatlerjevo zanimali poslovni podatki UKC: koliko je zaposlenih v UKC na oddelku, ki se ukvarja s farmakovigilanco, koliko je stal računalniški program in s koliko aneksi je bil nadgrajen. Agencija za zdravila ni »raziskovala terena«, je pa naročila študijo o obdelavi podatkov, ki jih bodo dobivali o neželenih učinkih zdravil, da bi videli, kako bodo lahko uporabili sedanji program UKC, je povedala Čufarjeva.
Zdravniki v konfliktu interesov?
Čufarjeva je v zvezi z načrtovanim prenosom nadzora nad neželenimi učinki zdravil od zdravnikov na Agencijo za zdravila povedala, da »agencija nima apetita po tem denarju« (gre za 76.000 evrov), a da nikjer v svetu ni tako, da bi bila nosilka nacionalnega centra za spremljanje neželenih učinkov zdravil bolnišnica, kot je v našem primeru UKC.
Bistveni razlog za prenos nacionalnega centra z UKC na Agencijo je v konfliktu interesov, je povedala. Pravila za ocenjevalce neželenih učinkov zdravil – v tem primeru to dela deset zdravnikov iz UKC – so tako stroga, da sodelujoči ne smejo imeti niti najmanjše povezave s proizvajalci zdravil. Že to, da so zaposleni v UKC, je sporno, pravi, saj UKC dobiva sponzorstva in donacije od proizvajalcev zdravil, kar pomeni konflikt interesov, čeprav konkretni zdravniki nimajo nič s proizvajalci.
Če bi prenesli nacionalni center na Agencijo za zdravila, bi isti zdravniki še vedno sodelovali in pisali ocene neželenih učinkov zdravil, vendar bi morali podpisati izjave o tem, da niso v konfliktu interesov. Sodelovali bi lahko na dva načina: bodisi z individualno pogodbo bodisi bi jih plačevali prek UKC. Seznam zdravnikov bi razširili vsaj še na onkologe, na Agenciji pa bi zaradi razširjene administracije morali zaposliti še nekaj oseb. Čufarjeva je dejala, da je to nujno urediti pred majem, ko bo Agencija pod drobnogledom mednarodne presoje.
Tudi Andreja Čufar je poleg tega, da je direktorica Agencije za zdravila, desetodstotno zaposlena v lekarni UKC in kot farmacevtka strokovno sodeluje z dermatološko kliniko. Ali sama ni v konfliktu interesov? »Zaposlitev sem prijavila na Evropski agenciji za zdravila (EMA). Napisala sem, da UKC dobiva sponzorstva, a da ne vem, kakšna,« je pojasnila, kako je razrešila težavo konflikta interesov.
Na pomislek zdravnikov, da sta za poročanje o neželenih učinkih zdravil bistveni zaupanje med zdravniki in njihovo medsebojno izobraževanje o prepoznavanju neželenih učinkov, je dejala, da ni nobene potrebe, da bi zaradi tega bil nacionalni center v UKC; zdravniki iz vse Slovenije bodo poročali naravnost na Agencijo za zdravila. Ta bo zaradi povečanega obsega dela in vse večjih zahtev v zvezi s farmakovigilanco zaposlila še nekaj ljudi, je povedala.
Namesto zdravnikov zdravila ocenjujejo farmacevti
Toda izvedeli smo tudi, da zdravniki »iz vse Slovenije« ne poročajo naravnost na Agencijo za zdravila, ampak namesto njih poročajo farmacevti na Lekarniško zbornico, ta pa nato posreduje podatke do zdravnikov v UKC, ki ocenijo neželeni učinek. Med zdravnike iz vse Slovenije in Nacionalni center v UKC se tako poskuša vriniti lekarniška zbornica, ki pa skladno z zakonom sploh ne sme zbirati osebnih podatkov o bolnikih.
Povedano drugače: pristojnosti poročanja želijo namesto zdravnikov prevzeti farmacevti, čeprav farmacevti brez zdravnikov diagnoze neželenega učinka sploh ne morejo prepoznati. Naš vir meni, da si farmacevti želijo na ta način povečati število delovnih mest.
Obveščeni farmacevti,
Zanimanje neobstoječe osebe, podjetja RE – ZA za svojo stranko in nekdanje državne sekretarke Renate Zatler za poslovne podatke UKC ni problematično. »Vsakdo – tudi anonimne osebe in ne glede na pravni interes – lahko zahteva podatke o porabi denarja javnega sektorja. Javni sektor nima poslovnih skrivnosti,« je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Torej: v Sloveniji vsakdo lahko zahteva vse podatke o porabi denarja v javni ustanovi, ta pa mu podatke mora dati ne glede na to, ali bo anonimna oseba ali oseba z imenom in priimkom dobljene podatke morebiti porabila za zasebno poslovno dejavnost ali pa jih celo prodala kakšni tretji osebi.