Socialni sporazum  je podpisan

Ljubljana - Socialni partnerji so slovesno podpisali socialni sporazum, ki velja za letošnje in naslednje leto. Vsebino so uskladili po šestnajstem krogu pogajanj, predlog besedila predloga pa so parafirali že 20. januarja.

V imenu vlade je sporazum podpisala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je že ob parafiranju dejala, da »v pogajanjih nihče od partnerjev ne more doseči vsega, pogajanja zahtevajo sklepanje kompromisov«. Težave z iskanjem skupnega imenovalca so imeli predvsem pri minimalni plači in popravkih insolvenčne zakonodaje.

Sindikati so ob tem predlagali novo določitev vrstnega reda upnikov, pri čemer bi prednostno obravnavali terjatve delavcev. Ker naj bi bilo to usodno za male upnike oziroma male podjetnike, so v Obrtni zbornici Slovenije opozarjali, da takšnega socialnega sporazuma ne bodo podpisali. Dvig minimalne plače pa naj bi po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije ogrozil nova delovna mesta. Oboje so nato iz sporazuma umaknili.

Novi socialni sporazum je prvi po letu 2009 in vsebuje 140 ukrepov na vseh ključnih področjih. Opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve delodajalcev, sindikatov in vlade za izvajanje aktivnosti v letih 2015 in 2016, dotika pa se gospodarskega razvoja, financ, investicij, javnega sektorja, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, trga dela, pravne varnosti, izvajanja evropske kohezijske politike in drugega.

Kot so zapisali na ministrstvu za delo, predstavlja socialni dialog »temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je treba utrjevati, razvijati in poglabljati tudi v prihodnje«.

GZS: Sporazum ne bo prispeval k dvigu socialne varnosti

V Gospodarski zbornici so ob današnjem podpisu zapisali, da ta ne bo prispeval k razbremenitvi gospodarstva in zato tudi težko k dvigu socialne varnosti. »V njem je premalo zavez k nujnim spremembam. Preveč je zavez na načelni ravni, predvsem pa pasti za povečanje obremenitev, kljub zavezi, da obremenitev za gospodarstvo, razen v primeru viąje sile, ne bo. Tak sporazum bo izjemno težko zagotovil nov razvojni zagoni in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« so zapisali.

Predsednik GZS amo Hribar Milič pa je dejal, da je nad vsebino sporazuma razočaran. »Sporazum je daleč skupnih izhodišč, ki smo jih delodajalske organizacije postavile že pred letom dni. Obstoječi socialni sporazum je bolj namenjen temu, da zadostimo zahtevam Bruslja in odkljukamo dobljeno nalogo, kot pa temu, da bi dal želeni zagon slovenskemu gospodarstvu.«

O morebitnem pristopu k sporazumu bo sicer odločal upravni odbor GZS na svoji seji 18. februarja.