Sodišča bodo zdravstvo obravnavala prednostno

Ljubljana – Kako doseči, da bo bolnik, ki je med zdravljenjem utrpel škodo, lahko hitreje opravil sodno pot? Ministrstvi za pravosodje in zdravje se tega vprašanja lotevata v »projektu Šilih«, ki predvideva več mediacije za rešitev sporov mimo sodišč, prednostno obravnavo zdravstvenih primerov na sodiščih in nove zakone.

Kar 23 let sta zakonca Šilih po slovenskih in evropskih sodiščih iskala odgovornost za smrt sina leta 1993 v slovenjgraški bolnišnici. Evropsko sodišče za človekove pravice je lani presodilo, da je Slovenija v tem primeru kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj je bil sodni postopek predolg in neučinkovit, slovenska oblast pa ni bila dovolj prizadevna. To pa ni edina tako dolga sodna obravnava zdravstva. Znan je primer deklice, ki je bila leta 1992 poškodovana pri pregledu pljuč, sodna pot do izplačila odškodnine pa je trajala kar 22 let.

Država Slovenija je z zakoncema Šilih lani sklenila sodno poravnavo, del katere je tudi »projekt Šilih« za preprečevanje neučinkovitosti državnih institucij. Projekt predvideva dva prenovljena in dva nova zakona. Prenovljena zakona o pacientovih pravicah in zdravstveni dejavnosti sta že sprejeta (septembra letos), ministrstvo za pravosodje namerava napisati nov zakon o sodnih izvedencih, ministrstvo za zdravje pa zakon o kakovosti in varnosti. Kaj še prinaša »projekt Šilih«?

Ukrepi v zdravstvu

Pacienti so premalo informirani o svojih pravicah po zakonu iz leta 2008, zato namerava ministrstvo za zdravje pripraviti e-brošuro o pacientovih pravicah ter predsodnem in sodnem varstvu v primeru napake ali zapleta med zdravljenjem. Zakon je, da bi se lahko izognili pretiranemu sodnemu reševanju sporov, uvedel zastopnike pacientovih pravic in mediacijo. Ministrstvo namerava zdaj pripraviti celovito analizo o njihovem delu in kršitvah, javne zavode in druge javne izvajalce v zdravstvu pa opozoriti na možnosti reševanja sporov zunaj sodišč.

K že uveljavljenemu notranjemu nadzoru, nadzoru s svetovanjem in upravnemu nadzoru uvaja novi zakon o zdravstveni dejavnosti (sprejet septembra) še sistemski nadzor, ki ga odredi minister za zdravje. Ministrica Milojka Kolar Celarc je napovedala analizo vseh nadzorov po letu 2014, za leto 2018 pa bo zagotovila sredstva za izvajanje potrebnega števila nadzorov. Število nadzorov je namreč omejeno zaradi pomanjkanja denarja. Začel se bo tudi postopek za spremembo postopka odvzema zdravniške licence.

Zakon o kakovosti in varnosti, ki ga bo pripravilo ministrstvo, namerava uvesti neodvisen organ za kakovost in varnost. Prenovljen bo nacionalni sistem sporočanja o opozorilnih nevarnih dogodkih in učenje iz njih, učne vsebine o kakovosti in varnosti pa namerava ministrica za zdravje priporočiti tudi šolstvu. Napoveduje spremembo pripravniških izpitov za poklice v zdravstvu.

Ukrepi v sodstvu

Če se pacient kljub postopkom pred zastopniki bolnikovih pravic in mediaciji odloči za pot na sodišče, bo na sodišču obravnavan prednostno, določa zakon o pacientovih pravicah (sprejet septembra). Sodišča bo na to opozorilo vrhovno sodišče. Ministrstvo za pravosodje pa pripravlja nov zakon o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, ki bo natančneje reguliral sodno izvedenstvo ter uvedel, denimo, smernice za izdelavo izvedenskih mnenj in pogoj »osebnostne primernosti« sodnega izvedenca. Prenovljen bo tudi postopek imenovanja in reševanja sodnih izvedencev, da ne bi z nevestnim in nerednim delom zavirali sodnih postopkov. Ministrstvo bo analiziralo delo sodnih izvedencev, pritožbe proti njim bodo lahko vodile v odvzem licence.

Vrhovno sodišče namerava opraviti analizo učinkovitosti kazenske preiskave in pregona, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice opozorilo na pretirano dolg preiskovalni postopek in tudi na neustrezno vlogo državnega tožilstva v tem primeru. Poskrbelo bo za dodatno izobraževanje sodnikov.

Evropsko sodišče je poudarilo tudi pomembnost civilnih postopkov, v katerih oškodovani bolnik lahko doseže izplačilo odškodnine. Ministrstvo za zdravje namerava zdravniško zbornico pozvati k določitvi nove zavarovalne vsote, ki bi jo po zakonu morala v soglasju z ministrstvom na novo določiti vsako leto, a sta jo nazadnje določila leta 2000.