Tiskane izdaje
Z njim naj bi sodni svet postavili ob bok ustavnim in drugim državnim organom, katerih položaj in pristojnosti urejajo samostojni zakoni. Evropa ne daje enotnega odgovora na vprašanje, na kakšen način najustrezneje zagotoviti neodvisno in nepristransko sodstvo. Poti je več, ena od njih, ki jih je ubrala naša država leta 1990, je bila tudi ustanovitev sodnega sveta, ki ima v ustavi zagotovljen poseben položaj.
Njegova temeljna naloga je predlaganje kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo. Ker je izvolitev sodnikov pri nas zaupana državnemu zboru, Klemenčič meni, da je vendarle treba čim bolj nevtralizirati vpliv vsakokratne politike na kadrovanje v sodstvu in njegovo delo. To naj bi dosegli tudi s krepitvijo avtonomne vloge in položaja sodnega sveta, ki je necehovsko sestavljen in ki mora prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju kakovostnih kadrov v sodstvu. Prav tako mu je po ministrovi presoji nujno priznati vlogo pomembnega akterja v razmerju do drugih dveh vej oblasti.
Vzponi in padci
Prepričljivost argumentov sodnega sveta, zakaj je kdo primeren za sodnika, je državni zbor doslej različno vrednotil. Zlasti zadnje čase, ko je bilo pravosodje pod pritiskom dela politike, skorajda nobena kandidatura v državnem zboru ni šla gladko skozi. Opozicija in tudi del koalicije sta sodnemu svetu očitala premalo utemeljene predloge in ocene, zakaj je kdo primeren za sodniško funkcijo, zato jih je moral sodni svet nemalokrat dopolnjevati in jih predstaviti precej bolj transparentno.
Staro in novo
V predlogu novega zakona o sodnem svetu, ki ga je minister označil za enega od petih, s katerimi se nadaljuje reforma pravosodja, ostaja nekaj rešitev takšnih, kot jih je zdaj, nekaj je novih. Sestava in način volitev 11 članov sodnega sveta ostajajo isti (šest članov izvolijo sodniki izmed sebe, pet zunanjih pravnikov na predlog predsednika republike volijo poslanci), prav tako njihov mandat, ki je šest let. Po novem bodo imeli imuniteto za izražanje mnenj ali glasu na sejah, njihova funkcija je častna in nezdružljiva s funkcijami v drugih državnih organih ali organih političnih strank. Vsako leto bodo morali o svojem delu poročati državnemu zboru, poročilo bo moralo vsebovati tudi analizo stanja v sodstvu v preteklem letu.
Postopki proti sodnikom
Disciplinski postopki proti sodnikom v celoti prehajajo pod pristojnost sodnega sveta, predviden je tudi prenos sedeža disciplinskih organov z vrhovnega sodišča na sodni svet. Namesto dvostopenjskega disciplinskega postopka ministrstvo predlaga enostopenjskega, sodno varstvo proti odločitvi disciplinskega organa bo mogoče uveljaviti v upravnem sporu. Disciplinsko sodišče bo imelo devet članov, in sicer tri člane sodnega sveta (eden bo predsednik disciplinskega sodišča, druga dva pa njegova namestnika) in šest sodnikov – dva vrhovna, dva višja in dva sodnika prve stopnje. Disciplinski postopek bo izveden tako kot do zdaj, novost je, da bosta imela predsednik vrhovnega sodišča in pravosodni minister možnost zahtevati uvedbo disciplinskega postopka proti sodniku in disciplinski tožilec bo moral začeti disciplinski pregon.
Predsednica sodnega sveta, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel. Foto: Roman Šipić/Delo
Prava smerPredsednica sodnega sveta, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, je spomnila, da si sodni svet že od leta 2000 prizadeva, da bi se njegov položaj in pristojnosti uredile s posebnim zakonom. Zato da učinkovito opravlja nadzor nad kakovostjo dela sodišč, je prav, da bo podajal mnenje k letnemu poročilu vrhovnega sodišča in uspešnosti sodišč, saj bo kot organ, ki ima tudi zunanje člane, pomembno prispeval k objektivnosti ocene.
Sodni svet se strinja z razširitvijo svojih pristojnosti, zaradi nadzora javnosti nad racionalno porabo javnih sredstev je dobro, da daje tudi soglasje k shemi organizacijskih enot sodišč prve stopnje, prav tako je dobro, da daje predhodno mnenje v postopku določitve števila sodniških mest na posameznem sodišču. S prenosom disciplinskih postopkov bo pristojen za reševanje vseh kadrovskih vprašanj, s sodelovanjem članov sodnega sveta – tudi nesodnikov – v disciplinskem sodišču pa se zagotavlja objektivnost obravnavanja. Sodni svet postaja tudi samostojen proračunski uporabnik, neodvisen od vrhovnega sodišča, kar je, tako Končina Peternel, izjemno pomembna rešitev.
