Sodni svet opozarja na premalo denarja za sodstvo

V rebalansu proračuna niso upoštevali finančnih posledic sprejetja družinskega zakona.
Fotografija: Po oceni vrhovnega sodišča bo sodstvu zmanjkalo 5,3 milijona evrov za plače in 1,3 milijona za pokrivanje povečanih obveznosti.  FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Po oceni vrhovnega sodišča bo sodstvu zmanjkalo 5,3 milijona evrov za plače in 1,3 milijona za pokrivanje povečanih obveznosti.  FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ljubljana – Čez slaba dva meseca bodo sodišča začela izvajati družinski zakonik. Po tem, ko je vrhovno sodišče pred dnevi poudarilo, da je še kar nekaj nerešenih vprašanj pred tem prenosom pristojnosti, je danes še sodni svet opozoril na finančne posledice, ki jih država po njihovem mnenju ni upoštevala.

V sodnem svetu so zadovoljni, da imajo zagotovljena sredstva za njihovo delovanje v rebalansu proračuna, a hkrati opozarjajo, da jih ni dovolj za dvig kakovosti izvajanja njihovih pristojnosti. S 110.000 evri, ki jih bo sodni svet dodatno dobil, bodo pokrili le temeljne potrebe za delovanje, ne bo pa dovolj za izvajanje izboljšav.

Hkrati opozarjajo na prenizka sredstva za delovanje sodišč, zlasti na neupoštevanje višjih finančnih posledic sprejetja družinskega zakonika in novele zakona o nepravdnem postopku, ki je nujen za začetek izvajanja zakonika in ga bo državni zbor predvidoma sprejel šele na marčni seji.

Pridružili so se mnenju vrhovnega sodišča, da sredstev za sodišča v letu 2019 ni dovolj za učinkovito delovanje. Po oceni vrhovnega sodišča bo sodstvu zmanjkalo 5,3 milijona evrov za plače in 1,3 milijona evrov za pokrivanje povečanih obveznosti sodišč na področju družinskega sodstva zaradi uveljavitve družinskega zakonika. Med drugim pričakujejo, da bodo morala sodišča pogosteje, kot so doslej, imenovati izvedence po uradni dolžnosti, katerih plačilo bo na plečih sodišča.

Na sodiščih še ne vedo, za koliko se bo povečal pripad zadev. FOTO: Dejan Javornik
Na sodiščih še ne vedo, za koliko se bo povečal pripad zadev. FOTO: Dejan Javornik


Po mnenju sodnega sveta bi bilo nujno sprejeti strategijo celovite ureditve pogojev poslovanja sodišč, opozorili pa so tudi na to, da Slovenija, kljub nekoliko bolj spodbudnim statistikam, ostaja v vrhu EU po številu vloženih tožb.
 

Še cela vrsta neznank


Po družinskem zakoniku iz leta 2017 je bila pristojnost odločanja o odvzemih otrok, rejništvih, posvojitvah, namestitvah mladoletnikov v zavode prenesena s centrov za socialno delo na sodišča. Okrožna sodišča so dobila dve leti časa, da se prilagodijo in pripravijo na nove naloge, in to obdobje se bo izteklo aprila, delovna skupina za implementacijo zakonika, ki jo vodi vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel, pa ugotavlja, da je še kar nekaj tveganj pred začetkom dela po novih predpisih.

Nemogoče je predvideti, kakšen bo pripad dodatnih zadev na sodišča, predvsem zato, ker se uvajajo tudi novi instituti, ki jih slovenski sistem družinskega prava do zdaj ni poznal, na primer ukrep omejitve starševske skrbi in enajst različnih začasnih odredb, ki jih sodišče lahko izreče za zaščito otroka. Na vseh 11 okrožnih sodiščih po državi so razpisali sedem novih sodniških mest in 36 delovnih mest za dodatno sodno osebje. Posebno na večjih sodiščih bodo dobili dodatne sodnike, manjša pa bodo okrepili s strokovnimi sodelavci.

Eden od že zdaj akutnih problemov se utegne od aprila pokazati za še večjega – zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev psihološke, pediatrične in pedopsihiatrične stroke so se že doslej postopki zavlekli tudi za več kot eno leto, po novem pa bo zadev, za katere bodo potrebovali njihova mnenja, še več. V imeniku sodnih izvedencev je zdaj 21 kliničnih psihologov, samo 11 pa jih dejansko sprejema spise. Čeprav na to, da izvedencev ni dovolj, opozarjajo že več let in so na ministrstvu za pravosodje na različne načine poskušali pridobiti nove, jih je zdaj celo še manj. 

Preberite še:

Komentarji: