Sodni svet ostro nad sodniško reformo

Sodni svet, ki varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov, se je ostro odzval na spremembe sodniških zakonov, minuli teden obravnavanih na pristojnem parlamentarnem odboru. Kot kaže, bi lahko največja reforma sodstva v zadnjih treh desetletjih, kot spremembe naslavljajo v vladi Roberta Goloba, končala na ustavnem sodišču.

Spremembe štirih sodniških zakonov so, spomnimo, člani parlamentarnega odbora za pravosodje pretresali na maratonski seji, ki je trajala kar tri dni. Gre za zakona o sodiščih in sodnikih, ter zakona o sodnem svetu in o državnem tožilstvu. Na seji odbora je bila sprejeta vrsta dopolnil, predstavniki sodnega sveta pa so se odzvali predvsem na spremembe zakona o sodnem svetu.

Pojasnili so, da že sam predlog ministrstva ni bil usklajen oziroma v skladu z dogovori, na odboru pa je bila vložena še vrsta dopolnil, ki »odpirajo možnosti za nadaljnjo erozijo zaupanja v nepristranskost delovanja sodnega sistema in pomenijo neposredni udar zakonodajne oblasti na sodni svet«.

»Sprejeta dopolnila ne upoštevajo specifičnosti ustavno določenega položaja sodnega sveta ter predstavljajo resno grožnjo temeljnim načelom pravne države, zlasti v smislu zagotavljanja neodvisnosti sodstva. Vključene so bile namreč spremembe, ki omejujejo diskrecijsko odločanje sodnega sveta in uvajajo mehanizme, ki skušajo prenesti dokončno meritorno odločanje o vprašanjih iz pristojnosti sodnega sveta na vrhovno sodišče. Vse navedeno zmanjšuje avtonomijo in neodvisnost sodnega sveta, kar je v nasprotju z uveljavljenimi mednarodnimi standardi,« so zapisali v sporočilu.

Pristojnost so sodnemu svetu odvzeli tudi glede predlaganja članov disciplinskega sodišča. Ta pristojnost se, kot je pojasnil član sodnega sveta Andrej Ekart, prenaša na neke druge organe, zlasti na organe izvršilne veje oblasti, kar je v nasprotju z evropskimi standardi. Po mnenju sodnega sveta bo, kot je pojasnila predsednica Urška Kežmah, zelo problematična tudi neureditev pristojnosti sodišč, saj je to v nasprotju z načelom pravne varnosti.

S spremembo zakonodaje bodo, kot smo poročali, na prvi stopnji ostala okrožna sodišča, medtem ko bodo okrajna sodišča ukinjena, a kot je pojasnil Ekart, ni opredeljeno, kako bodo določene stvarne in krajevne pristojnosti. To ni pomembno le za sodnike, ampak tudi za stranke sodnih postopkov, da vedo, katero sodišče je pristojno za katero stvar, kje vložiti tožbo in podobno, poleg tega država potrebuje predvidljivo in stabilno pravno okolje. Predsednica sodnega sveta je povedala, da bo sodni svet, če bodo spremembe sprejete v predlagani obliki, uporabil edino možnost, ki jo ima, to je izpodbijanje zakona pred ustavnim sodišče.

Mnenju sodnega sveta se pridužujejo tudi v sodniškem društvu.