Sodni zaostanki so največja težava

Ljubljana - Letošnja ocena stanja človekovih pravic v državi se bistveno ne razlikuje od preteklih, množica težav, ki so jih zaznali pri varovanju človekovih pravic v letu 2005, pa se v večini primerov vleče iz prejšnjih let, ugotavlja 11. redno poročilo ombudsmana Matjaža Hanžka. Še vedno je ena največjih sistemskih težav sojenje v razumnem roku, pereče vprašanje ostaja neupoštevanje odločb ustavnega sodišča, povečuje pa se število pritožb na področju etike javne besede in izražanja nestrpnosti, je zapisano v poročilu, ki ga bo v sredo kot matično delovno telo obravnavala parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Varuh človekovih pravic bi si pri odpravljanju kršitev želel hitrejše odzivanje vseh institucij, vpletenih v kršitve, s tem pa hitrejše reševanje težav ljudi. Še posebej bi si želel hitrejše odzive na opozorila mednarodnih organov, ki so zavezani k spremljanju in opozarjanju na stanje človekovih pravic v posameznih državah, "če že varuhova opozorila niso dovolj", še opozarja Hanžek.

Kot rečeno, je še vedno ena največjih sistemskih težav sojenje v razumnem roku, na kar je lani opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice z več sodnimi odločbami proti Sloveniji. Varuh ob tem opozarja tudi na pogosto slabe zakone, ki se prehitro sprejemajo, pred sprejetjem se ne pretehta posledic in strokovnih mnenj, v celoten zakonodajni postopek pa se nedomišljeno vsiljujejo parcialni interesi. Neupoštevanje odločitev ustavnega sodišča je še vedno pereč vprašanje, saj se je število neizvedenih odločb lani podvojilo. Med njimi Hanžek predvsem izpostavlja problematiko izbrisanih ter zakon o duševnem zdravju.

Povečuje se število pritožb na področju etike javne besede in izražanja nestrpnost

Med področja, kjer se najbolj povečuje število pritožb, Hanžek uvrša etiko javne besede in izražanje nestrpnosti, saj se je število pobud več kot podvojilo. Varuh posebej omenja izraze nestrpnosti v političnem govoru nekaterih politikov, "ki na tak način nadomeščajo pomanjkanje svojih razvojnih vizij." Poročilo opozarja na pogosto vzbujanje nestrpnosti, medijskega sojenja ali neresničnega poročanja nekaterih medijev, ki poskušajo s senzacionalističnimi prispevki zvišati naklado. Omdudsman posebej omenja tudi na vse večje širjenje sovraštva prek interneta, predvsem prek spletnih strani nekaterih medijev.

Urad varuha je v lanskem leti prejel tudi pobude, ki so opozarjale na nesprejemljivost ureditve verske oskrbe v Slovenski vojski. Pri tem vprašanju varuh opozarja na možni konflikt med svobodo javnega izpovedovanja verskega prepričanja in svobodo neizpovedovanja vsakega prepričanja. Sicer pa verska svoboda še vedno ni zakonsko opredeljena, ugotavlja poročilo, ki opozarja tudi na izraze verske nestrpnosti, usmerjene proti posameznim verskim skupnostim. Urad varuha še opozarja, da še vedno nimamo sistemskega zakona o Romih, predvsem pa ne strategije vključevanja Romov v družbo.

Pri delu policije so opazne izboljšave v pritožbenih postopkih, večjih sistematičnih kršitev pa na tem področju niso opazili. varuh ugotavlja tudi izboljšave pri pregledih prostorov za policijsko pridržanje, zasledili pa so primere nerazumno dolgega pripora. Varuh opozarja še na pomanjkljivo usklajenost dela različnih inšpekcijskih služb, ki se pogosto konča tako, da nobena ne ukrepa.

Zopet opozarjajo na neustrezno ureditev subvencioniranih najemnin

Področje, kjer se težave vlečejo iz leta v leto, je tudi stanovanjska oskrba. Na neustrezno ureditev subvencioniranih najemnin so opozorili že lansko leto, a stanje je še vedno isto. Še vedno je pereča težava najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, za to rešitev pa država ne pokaže dovolj interesa.

Varuhovo poročilo je kot zainteresirano delovno telo že obravnaval odbor za zdravstvo. Matičnemu delovnemu telesu predlaga nekaj priporočil, ki naj bi jih ta uvrstil med priporočila za obravnavo v DZ. Komisija za peticije naj bi tako pozvala pristojno ministrstvo k čim prejšnji pripravi zakona o duševnem zdravju. Odbor vladi predlaga tudi, naj ponovno preuči kriterije in pogoje za plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo občine.

O poročilu o stanju človekovih pravic v letu 2005 je svoje mnenje pripravila tudi vlada, ki se strinja z ugotovitvijo, da težave v večini primerov izhajajo iz preteklih let. Vlada pa hkrati ugotavlja, da so bile odpravljene številne pomanjkljivosti ter sprejeti številni ukrepi za reševanje nakopičenih problemov in da danes v Sloveniji obstaja visoka raven človekovih pravic in pravne varnosti.

Svoje mnenje je državnemu zboru posredovalo tudi vrhovno sodišče, ki zaključuje, da so bili v letu 2005 že storjeni pomembni koraki k izboljšanju stanja v slovenskem sodstvu. Tako so se zmanjšale pobude, ki se nanašajo na sodne postopke, ustanovljen je bil projekt Lukenda in sprejeti posamezni predpisi. Sicer pa vrhovno sodišče v poročilu o delu v letu 2005 predlaga tudi rešitve glede problema sojenja v razumnem roku, za katerega se na sodišču strinjajo, da predstavlja sistemski problem.