Sodnik Zobec na Svetih Višarjah kritičen do »oblastnikov«
Danes po ocenah sodnika Jana Zobca stanje v Sloveniji ni rožnato, saj da obstaja »odpor režima do zasebnega šolstva in prezir do odločb ustavnega sodišča, ki niso po volji stvarnih oblastnikov«.
Odpri galerijo
Svete Višarje FOTO: Marko Feist
Na Svetih Višarjah je bilo danes že 31. leto zapored romanje treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Letošnji osrednji govornik je bil vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je bil predvsem kritičen do aktualnih »oblastnikov«, ki da imajo »odpor do vrednot ustavne demokracije«.
Nekdanji ustavni sodnik Zobec je v svojem predavanju z naslovom Tri Slovenije, ena identiteta menil, da Svete Višarje kot stičišče slovenskega, romanskega in nemškega sveta »simbolizirajo evropsko povezovanje, evropske narode in enakopravno različnost«.
Izpostavil je pomen osamosvojitve Slovenije in dejal, da je bila to »osamosvojitev od totalitarne balkanske države, v kateri so se (...) hudo kršile človekove pravice in ki ni delovala kot pravna država«. Šlo je za »osamosvojitev zaradi obrambe človekovega dostojanstva« in za enakopraven vstop v družino evropskih narodov.
Izpostavil je, da Slovencev ne druži le rodovna pripadnost ali enotno ozemlje, saj veliko Slovencev živi v diaspori in v zamejstvu. »Naša diaspora in tudi zamejska Slovenija pomenita neprecenljiv človeški vir, vir sveže krvi, znanja in širine duha, ki ga matični Sloveniji primanjkuje.« Bistvena za slovensko identiteto pa sta po njegovi oceni »kultura v najširšem pomenu in skupen spomin«.
Danes po njegovih ocenah stanje v Sloveniji ni rožnato, saj da obstaja »odpor režima do zasebnega šolstva in prezir do odločb ustavnega sodišča, ki niso po volji stvarnih oblastnikov«.
Gre za »odpor do vrednot ustavne demokracije, ki bi lahko ogrozile njihove monopole, interese in njihovo vladavino,« je dejal in ocenil, da so s tem povezana tudi »prizadevanja po praktičnem in normativnem omejevanju svobode izražanja«.
Dodal je še, da bi morali tudi Slovenci svojo kulturo graditi na zanikanju fašizma, nacizma in tudi komunizma.
Po kulturnem programu se je v nabito polni cerkvi Višarske Matere Božje odvila maša, ki jo je vodil koprski škof Jurij Bizjak. Med pridigo je dejal, da verniki na Svete Višarje pridejo zaradi ljubezni, tako do lastnega naroda kot tudi do drugih. Vse vernike je pozval, naj se zavzemajo za mir in sožitje v svetu.
Mašo in kulturni program sta s petjem in glasbo sooblikovala zbor Slovenski cvet iz severne Nemčije ter kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov.
Romanje treh Slovenij organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, sofinancira pa ga vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi letos je to romanje privabilo na Svete Višarje veliko ljudi. Med njimi je bilo videti tudi prvaka SDS Janeza Janšo z družino.
Nekdanji ustavni sodnik Zobec je v svojem predavanju z naslovom Tri Slovenije, ena identiteta menil, da Svete Višarje kot stičišče slovenskega, romanskega in nemškega sveta »simbolizirajo evropsko povezovanje, evropske narode in enakopravno različnost«.
Izpostavil je pomen osamosvojitve Slovenije in dejal, da je bila to »osamosvojitev od totalitarne balkanske države, v kateri so se (...) hudo kršile človekove pravice in ki ni delovala kot pravna država«. Šlo je za »osamosvojitev zaradi obrambe človekovega dostojanstva« in za enakopraven vstop v družino evropskih narodov.
Izpostavil je, da Slovencev ne druži le rodovna pripadnost ali enotno ozemlje, saj veliko Slovencev živi v diaspori in v zamejstvu. »Naša diaspora in tudi zamejska Slovenija pomenita neprecenljiv človeški vir, vir sveže krvi, znanja in širine duha, ki ga matični Sloveniji primanjkuje.« Bistvena za slovensko identiteto pa sta po njegovi oceni »kultura v najširšem pomenu in skupen spomin«.
Danes po njegovih ocenah stanje v Sloveniji ni rožnato, saj da obstaja »odpor režima do zasebnega šolstva in prezir do odločb ustavnega sodišča, ki niso po volji stvarnih oblastnikov«.
Gre za »odpor do vrednot ustavne demokracije, ki bi lahko ogrozile njihove monopole, interese in njihovo vladavino,« je dejal in ocenil, da so s tem povezana tudi »prizadevanja po praktičnem in normativnem omejevanju svobode izražanja«.
Dodal je še, da bi morali tudi Slovenci svojo kulturo graditi na zanikanju fašizma, nacizma in tudi komunizma.
Po kulturnem programu se je v nabito polni cerkvi Višarske Matere Božje odvila maša, ki jo je vodil koprski škof Jurij Bizjak. Med pridigo je dejal, da verniki na Svete Višarje pridejo zaradi ljubezni, tako do lastnega naroda kot tudi do drugih. Vse vernike je pozval, naj se zavzemajo za mir in sožitje v svetu.
Mašo in kulturni program sta s petjem in glasbo sooblikovala zbor Slovenski cvet iz severne Nemčije ter kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov.
Romanje treh Slovenij organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, sofinancira pa ga vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi letos je to romanje privabilo na Svete Višarje veliko ljudi. Med njimi je bilo videti tudi prvaka SDS Janeza Janšo z družino.
