Sodniki pozivajo k razmisleku o nižanju plač funkcionarjem
Kaj bi 30-odstotni rez pomenil za že obstoječa nesorazmerja med dohodki funkcionarjev in uslužbencev?
Odpri galerijo
Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča bi bilo sprejemljivo sorazmerno znižanje plač vsem v javnem sektorju, razen najslabše plačanim in najbolj obremenjenim. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Napoved nižanja plač funkcionarjem za 30 odstotkov je v javnosti naletela na mešane odzive. Med drugim sta se s pismom, v katerem sta izrazila pričakovanje, da bodo v pripravo predpisa vključeni, na premiera Janeza Janšo obrnila predsednika vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in sodniškega društva Andrej Ekart.
Med funkcionarje spadajo tako predsedniki vlade, države, državnega zbora in ustavnega sodišča, ki so uvrščeni v najvišji, 65. plačni razred s 5419 evri bruto, kot tudi okrajni sodniki in pomočniki okrožnih državnih tožilcev, ki so v izhodišču v 40. plačnem razredu z 2032 evri bruto oziroma 1318 neto. To kaže, da ne govorimo o homogeni skupini visoko plačanih posameznikov.
Florjančič in Ekart sta v pismu Janši zapisala, da se sodniki zavedajo, da mora vlada v težkih razmerah odločitve sprejemati hitro in da bo epidemija pustila posledice na vseh področjih življenja, zlasti v zdravstvu, gospodarstvu in javnih financah.
»Sodniki razumemo, da delimo usodo z vsemi ostalimi državljani, saj 'sedimo vsi v istem čolnu'. Hkrati pa smo prepričani, da je bila vaša napoved o 30-odstotnem znižanju vseh funkcionarskih plač prenagljena in bi bila vredna, kljub nujnosti sprejemanja hitrih odločitev, dodatnega premisleka, predvsem pa predhodnega, vsaj minimalnega posvetovanja s predstavniki tretje veje oblasti, kolikor napovedani ukrep zadeva sodnike,« poudarjata predsednika vrhovnega sodišča in sodniškega društva.
Med argumenti, s katerimi bi se odpravljanja javnofinančnih posledic lotili uravnoteženo, naštevata, da sodstvo izvaja vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo redno delovanje v nujnih zadevah, sodniki, ki jih obravnavajo, delajo na sodišču, drugi pa od doma. Pri tem v zadnjih 14 dneh opažajo povečani obseg dela na področju nujnih civilnih zadev, ki je bil že pred tem izjemno visok tudi zaradi sprememb družinske zakonodaje.
Po mnenju podpisanih bi ukrep nižanja plač funkcionarjem sodnike, ki jih je nekaj manj kot 900, prizadel bolj od izvršnih funkcionarjev, ki jih po njihovi oceni ni niti 200, kar pomeni, da bi tudi številčno gledano sodniki nosili nesorazmerno breme ukrepa. Poleg tega je vlada »svoje« funkcionarje prejšnji teden uvrstila v najvišje možne plačne razrede, poslancem so plače dvignili pred šestimi leti, sodniške pa so nespremenjene od 2012.
Ob tem sta izpostavila – na to je že večkrat v zadnjih letih opozarjal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel – da se bodo dokončno porušila že zdaj povsem očitna neustrezna plačna razmerja v javnem sektorju. »Tako bi, na primer, strokovni sodelavec, ki je zgolj v pomoč sodniku pri njegovem sojenju in odločanju, prejemal bistveno višjo plačo od sodnika, čeprav opravlja veliko manj zahtevno in odgovorno delo,« sta navedla konkreten primer.
Ob zdajšnjem predlogu bi prišlo tudi do absurdnega položaja, ko bi javni uslužbenci, denimo strokovni sodelavci, za čakanje dobili 80 odstotkov plače, sodniki pa za delo od doma 70 odstotkov.
K reševanju krize moramo prispevati vsi, zato bi bilo, po mnenju Damijana Florjančiča in Andreja Ekarta, sprejemljivo znižanje plač za določeno število odstotnih točk vsem v javnem sektorju, razen tistim v najnižjih razredih in tistim, ki so zdaj bolj obremenjeni.
Med funkcionarje spadajo tako predsedniki vlade, države, državnega zbora in ustavnega sodišča, ki so uvrščeni v najvišji, 65. plačni razred s 5419 evri bruto, kot tudi okrajni sodniki in pomočniki okrožnih državnih tožilcev, ki so v izhodišču v 40. plačnem razredu z 2032 evri bruto oziroma 1318 neto. To kaže, da ne govorimo o homogeni skupini visoko plačanih posameznikov.
Florjančič in Ekart sta v pismu Janši zapisala, da se sodniki zavedajo, da mora vlada v težkih razmerah odločitve sprejemati hitro in da bo epidemija pustila posledice na vseh področjih življenja, zlasti v zdravstvu, gospodarstvu in javnih financah.
Sodniki: Nesorazmeren ukrep
»Sodniki razumemo, da delimo usodo z vsemi ostalimi državljani, saj 'sedimo vsi v istem čolnu'. Hkrati pa smo prepričani, da je bila vaša napoved o 30-odstotnem znižanju vseh funkcionarskih plač prenagljena in bi bila vredna, kljub nujnosti sprejemanja hitrih odločitev, dodatnega premisleka, predvsem pa predhodnega, vsaj minimalnega posvetovanja s predstavniki tretje veje oblasti, kolikor napovedani ukrep zadeva sodnike,« poudarjata predsednika vrhovnega sodišča in sodniškega društva.
Med argumenti, s katerimi bi se odpravljanja javnofinančnih posledic lotili uravnoteženo, naštevata, da sodstvo izvaja vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo redno delovanje v nujnih zadevah, sodniki, ki jih obravnavajo, delajo na sodišču, drugi pa od doma. Pri tem v zadnjih 14 dneh opažajo povečani obseg dela na področju nujnih civilnih zadev, ki je bil že pred tem izjemno visok tudi zaradi sprememb družinske zakonodaje.
Po mnenju podpisanih bi ukrep nižanja plač funkcionarjem sodnike, ki jih je nekaj manj kot 900, prizadel bolj od izvršnih funkcionarjev, ki jih po njihovi oceni ni niti 200, kar pomeni, da bi tudi številčno gledano sodniki nosili nesorazmerno breme ukrepa. Poleg tega je vlada »svoje« funkcionarje prejšnji teden uvrstila v najvišje možne plačne razrede, poslancem so plače dvignili pred šestimi leti, sodniške pa so nespremenjene od 2012.
Predstavnika sodstva pričakujeta, da bodo vključeni v pripravo predpisa, ki vpliva na zmanjšanje plač.
Opozorila o porušenih razmerjih med funkcionarji in uslužbenci.
Opozorila o porušenih razmerjih med funkcionarji in uslužbenci.
Ob tem sta izpostavila – na to je že večkrat v zadnjih letih opozarjal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel – da se bodo dokončno porušila že zdaj povsem očitna neustrezna plačna razmerja v javnem sektorju. »Tako bi, na primer, strokovni sodelavec, ki je zgolj v pomoč sodniku pri njegovem sojenju in odločanju, prejemal bistveno višjo plačo od sodnika, čeprav opravlja veliko manj zahtevno in odgovorno delo,« sta navedla konkreten primer.
Ob zdajšnjem predlogu bi prišlo tudi do absurdnega položaja, ko bi javni uslužbenci, denimo strokovni sodelavci, za čakanje dobili 80 odstotkov plače, sodniki pa za delo od doma 70 odstotkov.
K reševanju krize moramo prispevati vsi, zato bi bilo, po mnenju Damijana Florjančiča in Andreja Ekarta, sprejemljivo znižanje plač za določeno število odstotnih točk vsem v javnem sektorju, razen tistim v najnižjih razredih in tistim, ki so zdaj bolj obremenjeni.
