Sojenje Janši spet prekinjeno
Predsedniku SDS pred volitvami sodišče ne diši, v zadevi razžalitve novinark ob sodnici in porotnici zahteva tudi izločitev predsednice sodišča.
Odpri galerijo
Janez janša je zjutraj spet prišel na celjsko sodišče. FOTO: Brane Piano
Celje – Predsednik Višjega sodišča v Celju Branko Aubreht bo moral odločiti o novi zahtevi Janeza Janše in zagovornika Francija Matoza o izločitvi sodnice Barbare Žumer Kunc in porotnice Simone Zorko, dodatno pa tudi o izločitvi začasne predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli. Pri tem sta vztrajala, ko je sodnica za pol ure prekinila sojenje in sta dobila dovoljenje za vpogled v elektronske podatke o določitvi sodnice in porotnice.
Na drugem poskusu začetka sojenja Janezu Janši v kazenski zadevi zaradi razžalitve novinarke in urednice na TV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek sta predsednik SDS in njegov zagovornik pri vpisničarkah sodišča vpogledala elektronske zapisnike o tem, kako je bila zadeva dodeljena Žumer Kunčevi in kako je bila določena porotnica Zorkotova namesto porotnice Ike Plevnik. Ta je bila na predlog tožnic prejšnji teden izločena, ker je članice SDS.
Matoz je po obisku pri uslužbenkah sodišča vztrajal, da je podan dvom v nepristranskost sodišča. Za sodnico zato, ker ji je bila lani zadeva dodeljena kljub temu, da je predobravnavni narok opravila sodnica Ingrid Lešnik, pa so ji primer vzeli, čeprav ni bila preobremenjana ali dlje časa odsotna, za porotnico pa zato, ker ni razvidno, če je bila po izločitvi Plevnikove določena po abecednem vrstnem redu. Kakor je rekel Matoz, torej ni razvidno, če ni med črkama P in Z na seznamu sodišča še morda sto drugih porotnikov. Z drugim porotnikom v tričlanskem senatu, Jankom Pogorelčnikom, je obramba očitno zadovoljna.
Sodnica je zato narok že drugič v tednu dni prekinila. Za vsak primer, če ne bo izločena, pa je nadaljevanje glavne obravnave hotela sklicati za 15. november. A je Janša je navrgel, da bi to bilo v »glavnem« tednu volile kampanje, potem pa je tudi Tomaž Bajec, zastopnik tožnic Carlove in Šetinc Paškove dejal, da takrat ne utegne. Zato je sodnica informativno napovedala nadaljevanje za 23. november.
Po novi prekinitvi je obtoženi Janša dejal, da se od predobravnavnega naroka pred letom in pol ni zgodilo nič, razen, da so se menjavale sodnice, pred lokalnimi volitvami pa se s postopkom nenavadno mudi. V njegovem interesu bi bilo, da bi bilo to že zdavnaj opravljeno.
»Tukaj gre za vprašanje ali ima človek v Sloveniji pravico do obrambe pred medijsko prostitucijo in pred klientelističnim novinarstvom, ki te lahko s strani istih oseb desetletja nekaznovano žali, ko pa nekaj na splošno napišeš nazaj, te pa takoj kazensko preganjajo. Če bo tukaj v kakšni sodbi slučajno padla obsodilna sodba, potem bo na desetine in na stotine ljudi, ki so bili kadarkoli užaljeni zaradi obeh novinark z denarjem, ki ga vsi prisilno ali prostovoljno prispevamo za javno televizijo, upravičenih do odškodninskih in kazenskih tožb,« je po prekinitvi izjavil Janša.
S tem je zameglil bistvo kazenskega procesa proti sebi, saj ne toži on novinark, temveč ga te preganjajo zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Dejstvo ostaja, da je bil v odškodninski tožbi Janša na prvi stopnji že obsojen, da mora vsaki plačati po 6.000 evrov odškodnine zaradi razžalitve v sredstvu javnega obveščanja s tvitom, ki ga je razposlal marca 2016.
Na drugem poskusu začetka sojenja Janezu Janši v kazenski zadevi zaradi razžalitve novinarke in urednice na TV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek sta predsednik SDS in njegov zagovornik pri vpisničarkah sodišča vpogledala elektronske zapisnike o tem, kako je bila zadeva dodeljena Žumer Kunčevi in kako je bila določena porotnica Zorkotova namesto porotnice Ike Plevnik. Ta je bila na predlog tožnic prejšnji teden izločena, ker je članice SDS.
Matoz je po obisku pri uslužbenkah sodišča vztrajal, da je podan dvom v nepristranskost sodišča. Za sodnico zato, ker ji je bila lani zadeva dodeljena kljub temu, da je predobravnavni narok opravila sodnica Ingrid Lešnik, pa so ji primer vzeli, čeprav ni bila preobremenjana ali dlje časa odsotna, za porotnico pa zato, ker ni razvidno, če je bila po izločitvi Plevnikove določena po abecednem vrstnem redu. Kakor je rekel Matoz, torej ni razvidno, če ni med črkama P in Z na seznamu sodišča še morda sto drugih porotnikov. Z drugim porotnikom v tričlanskem senatu, Jankom Pogorelčnikom, je obramba očitno zadovoljna.
Sodnica je zato narok že drugič v tednu dni prekinila. Za vsak primer, če ne bo izločena, pa je nadaljevanje glavne obravnave hotela sklicati za 15. november. A je Janša je navrgel, da bi to bilo v »glavnem« tednu volile kampanje, potem pa je tudi Tomaž Bajec, zastopnik tožnic Carlove in Šetinc Paškove dejal, da takrat ne utegne. Zato je sodnica informativno napovedala nadaljevanje za 23. november.
Po novi prekinitvi je obtoženi Janša dejal, da se od predobravnavnega naroka pred letom in pol ni zgodilo nič, razen, da so se menjavale sodnice, pred lokalnimi volitvami pa se s postopkom nenavadno mudi. V njegovem interesu bi bilo, da bi bilo to že zdavnaj opravljeno.
»Tukaj gre za vprašanje ali ima človek v Sloveniji pravico do obrambe pred medijsko prostitucijo in pred klientelističnim novinarstvom, ki te lahko s strani istih oseb desetletja nekaznovano žali, ko pa nekaj na splošno napišeš nazaj, te pa takoj kazensko preganjajo. Če bo tukaj v kakšni sodbi slučajno padla obsodilna sodba, potem bo na desetine in na stotine ljudi, ki so bili kadarkoli užaljeni zaradi obeh novinark z denarjem, ki ga vsi prisilno ali prostovoljno prispevamo za javno televizijo, upravičenih do odškodninskih in kazenskih tožb,« je po prekinitvi izjavil Janša.
S tem je zameglil bistvo kazenskega procesa proti sebi, saj ne toži on novinark, temveč ga te preganjajo zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Dejstvo ostaja, da je bil v odškodninski tožbi Janša na prvi stopnji že obsojen, da mora vsaki plačati po 6.000 evrov odškodnine zaradi razžalitve v sredstvu javnega obveščanja s tvitom, ki ga je razposlal marca 2016.
