Sojenje po vzorčnem postopku bi pospešilo in pocenilo tožbe
Pravde proti avstrijskemu gigantu Verbundu na slovenskih sodiščih v znamenju zavlačevanj in dvomov o izvedencih.
Odpri galerijo
Edina dosedanja korist od vloženih tožb je, da ljudje vzdolž Drave oktobra lani niso bili spet poplavljeni, čeprav je mimo njihovih domov drla podobna količina vode kot leta 2012. FOTO: Tadej Regent/Delo
Maribor, Slovenj Gradec, Ptuj – Kmalu bo minilo štiri leta, odkar so bile proti družbi Verbund, avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, na treh slovenskih sodiščih vložene tožbe za škodo v katastrofalnih poplavah vzdolž reke na celotnem slovenskem ozemlju. V tem času ni dobila epiloga niti ena od osemdesetih tožb, katerih odškodninski zahtevki skupaj presegajo sto milijonov evrov.
»Ne krivim sodišč. Delajo v okviru zakona,« pravi kranjska odvetnica Magda Vraničar, ki ji ni uspelo s predlogom na vrhovno sodišče, da bi slovenska sodišča tožbe proti Verbundu reševale po vzorčnem postopku. To bi ne le pospešilo, ampak tudi pocenilo tožbe slovenskih državljanov. V tem primeru iz Okrožnega sodišča na Ptuju ne bi poročali, da dragih izvedenskih mnenj, brez katerih sodišče ne more nadaljevati postopkov, še nimajo, ker vse stranke niso plačale predujma zanje.
Zatika se tudi tam, kjer izvedenska mnenja imajo. »V eni od tožb smo se bližali prelomnemu trenutku, ko bi moralo sodišče zaslišati izvedence, a je nasprotna stran o izvedenskem mnenju podvomila. Sodišče je razpravo preložilo na februar prihodnje leto,« pove Vraničarjeva, ki še vedno upa, da se bo našel sodnik, ki bo voz potegnil naprej, drugi pa mu bodo sledili.
Zagovorniki tožečih strank – veliko skupino zastopa celovški odvetnik Franz Serajnik – se vsi spopadajo z zavlačevanjem postopkov, ki ga povzročajo Verbundovi odvetniki. »Na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru v tem trenutku še ni procesnih pogojev za razpis posameznih narokov za glavno obravnavo v predmetni zadevi. Ko bodo procesni pogoji izpolnjeni, bodo naroki razpisani,« so sporočili s sodišča, kjer so tožbe proti Verbundu, ki jih je vodila sodnica Daniela Ružič, predodelili drugim sodnikom. Mariborsko sodišče sicer v treh zadevah že razpolaga z izvedenskima mnenjema, ki sta ga za vsakega tožnika posebej izdelala sodni izvedenec za elektrotehniko Zoran Dimovič in strokovnjak za vodno gospodarstvo Tomislav Regent.
Njune ugotovitve so obremenilne za Verbund, ki naj bi bil o povišanih pritokih obveščen kar dva dni pred usodnim valom na Dravi. V Verbundu vztrajajo, da vremenske napovedi pred poplavami niso nakazovale tako visokih voda, do katerih je potem dejansko prišlo. Verbund se še vedno trudi, da bi sokrivdo za poplave v porečju Drave novembra 2012 naprtil Dravskim elektrarnam Maribor.
Slovenska sodna izvedenca tako kot mednarodni strokovnjak za vode Stephan Theobald iz Nemčije, ki je izvedensko mnenje pripravil za tožilstvo v Celovcu v predkazenskem postopku proti Verbundu, ugotavljata, da Dravske elektrarne Maribor niso imele možnosti, da bi dolvodno reševale napake pri obratovanju gorvodno. Verbundovi odvetniki bodo Dravskim elektrarnam Maribor težko dokazali krivdo za tako imenovani sekundarni val, saj je narasla voda veliko škode povzročila že v Avstriji. Občina Labot je lani tožbo zaradi škode v poplavah zoper Verbund umaknila in se s podjetjem poravnala. Na občini so zanikali, da gre za odškodnino. Od Verbunda so dobili 1,9 milijona evrov za ukrepe za zaščito pred poplavami. Občina Dravograd Verbund še toži, in sicer za milijon evrov.
»Ne krivim sodišč. Delajo v okviru zakona,« pravi kranjska odvetnica Magda Vraničar, ki ji ni uspelo s predlogom na vrhovno sodišče, da bi slovenska sodišča tožbe proti Verbundu reševale po vzorčnem postopku. To bi ne le pospešilo, ampak tudi pocenilo tožbe slovenskih državljanov. V tem primeru iz Okrožnega sodišča na Ptuju ne bi poročali, da dragih izvedenskih mnenj, brez katerih sodišče ne more nadaljevati postopkov, še nimajo, ker vse stranke niso plačale predujma zanje.
Zatika se tudi tam, kjer izvedenska mnenja imajo. »V eni od tožb smo se bližali prelomnemu trenutku, ko bi moralo sodišče zaslišati izvedence, a je nasprotna stran o izvedenskem mnenju podvomila. Sodišče je razpravo preložilo na februar prihodnje leto,« pove Vraničarjeva, ki še vedno upa, da se bo našel sodnik, ki bo voz potegnil naprej, drugi pa mu bodo sledili.
Spise Daniele Ružič predodelili
Zagovorniki tožečih strank – veliko skupino zastopa celovški odvetnik Franz Serajnik – se vsi spopadajo z zavlačevanjem postopkov, ki ga povzročajo Verbundovi odvetniki. »Na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru v tem trenutku še ni procesnih pogojev za razpis posameznih narokov za glavno obravnavo v predmetni zadevi. Ko bodo procesni pogoji izpolnjeni, bodo naroki razpisani,« so sporočili s sodišča, kjer so tožbe proti Verbundu, ki jih je vodila sodnica Daniela Ružič, predodelili drugim sodnikom. Mariborsko sodišče sicer v treh zadevah že razpolaga z izvedenskima mnenjema, ki sta ga za vsakega tožnika posebej izdelala sodni izvedenec za elektrotehniko Zoran Dimovič in strokovnjak za vodno gospodarstvo Tomislav Regent.
Verbund krivdo vztrajno zavrača
Njune ugotovitve so obremenilne za Verbund, ki naj bi bil o povišanih pritokih obveščen kar dva dni pred usodnim valom na Dravi. V Verbundu vztrajajo, da vremenske napovedi pred poplavami niso nakazovale tako visokih voda, do katerih je potem dejansko prišlo. Verbund se še vedno trudi, da bi sokrivdo za poplave v porečju Drave novembra 2012 naprtil Dravskim elektrarnam Maribor.
Slovenska sodna izvedenca tako kot mednarodni strokovnjak za vode Stephan Theobald iz Nemčije, ki je izvedensko mnenje pripravil za tožilstvo v Celovcu v predkazenskem postopku proti Verbundu, ugotavljata, da Dravske elektrarne Maribor niso imele možnosti, da bi dolvodno reševale napake pri obratovanju gorvodno. Verbundovi odvetniki bodo Dravskim elektrarnam Maribor težko dokazali krivdo za tako imenovani sekundarni val, saj je narasla voda veliko škode povzročila že v Avstriji. Občina Labot je lani tožbo zaradi škode v poplavah zoper Verbund umaknila in se s podjetjem poravnala. Na občini so zanikali, da gre za odškodnino. Od Verbunda so dobili 1,9 milijona evrov za ukrepe za zaščito pred poplavami. Občina Dravograd Verbund še toži, in sicer za milijon evrov.
