Šok doživiš, ko vidiš, da mesta ni več

Za vrnitev domov so se slovenski reševalci s psi odločili po treh dneh intenzivnega dela.
Fotografija: Vodniki in njihovi reševalni psi, ki so izpod ruševin reševali življenja, so predstavili podrobnosti intervencije v Turčiji. FOTO: Črt Piksi/Delo
Odpri galerijo
Vodniki in njihovi reševalni psi, ki so izpod ruševin reševali življenja, so predstavili podrobnosti intervencije v Turčiji. FOTO: Črt Piksi/Delo

V izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševanje (UZR) na Igu je sinoči tudi pred javnost še enkrat stopila ekipa začasnega sestava civilne zaščite z reševalnimi psi, ki so prejšnji teden odpotovali v Turčijo na pomoč ljudem, ki jih je prizadel rušilni potres. Kot je v uvodu poudaril Leon Behin, v. d. direktorja UZR, je naša država takoj v ponedeljek, ko so se sesedale stavbe v Turčiji in Siriji, že začela pripravljati enote in materialno pomoč: »V torek smo napotili enoto, ki je na kraj prispela v manj kot 24 urah in bila ena prvih, ki so začele operativno delati na terenu.«

image_alt
Obe ekipi reševalcev s psi že doma

»Človek ne more o tem niti sanjati niti tega pričakovati. Vozili smo se tri ure, in bliže ko smo prihajali, huje je bilo,« je razmere po potresu med vožnjo do cilja opisal vodnik reševalnih psov Roman Starman. O razliki med treningom in resnično reševalno intervencijo je dejal: »Vse treninge opravljamo na ruševinah v tujini, a te so varne, ni ne stekla ne nevarnih predmetov.«

Tudi vodnik in eden od obeh zaupnikov v ekipi, ki so vsak večer spremljali stanje članov ekipe, Robert Anžič je opisoval podobno: »Ves čas smo bili pod stresom. Že ko smo se odpravljali, nismo vedeli, kaj nas čaka. Predvidevali smo, a točnih informacij nismo imeli. Ko smo prišli v Antakyo, je bil šok, ko smo videli, da mesta dejansko ni več. Vse je bilo kaotično. Ko smo postavili tabor, smo začeli delati.«

Anžič pojasnjuje, da so se srečevali z mrtvimi ljudmi, neprijetnimi vonjavami, pa tudi še čim hujšim. »Pod ruševinami so ljudje. Rad bi jih rešil, a so pregloboko. Soočati se moraš tudi z domačini: normalno je, da če je neka družina zasuta, ti pa rešuješ ljudi izpod sosednje porušene stavbe, te njeni svojci vlečejo k sebi, da jim pomagaš. A ne gre, ne moreš biti na dveh ali treh lokacijah hkrati.«

Pogovori ob večerih

Prav zaradi takih travmatičnih izkušenj so se ob večerih v taboru pogovarjali o doživetem: »Zdaj bo sledil pogovor s psihologi, da bomo predelali vse, kar smo doživljali.« Behin je povedal, da se je včeraj ekipa iz Turčije zbrala na Igu za pogovor z novinarji tudi z namenom, da »celotna ekipa izvede tako imenovani psihološki pogovor z razbremenitvijo po samem dogodku. Delo ekipe se ne začne in konča na terenu, ampak se nadaljuje tudi po vrnitvi.«

FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo

Behin je poudaril, da so se za vrnitev odločili po treh dneh intenzivnega dela. »Zaradi poškodb na psih in tudi zaradi zaostrenih varnostnih razmer smo se odločili, da bodo z drugimi ekipami zapustili Turčijo.« Anžič je povedal, da je za veliko olajšanje med našimi reševalci v kritičnih razmerah poskrbelo vladno letalo falcon, ki jih je vrnilo v Slovenijo: »Že ko smo šli tja, smo spoznali, da je prevoz velika težava. Sploh si ne moreš predstavljati, koliko velik problem bo to ob vračanju domov. Vsi bežijo iz države, nihče ne vstopa.«

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo  Rudi Medved je napovedal gradnjo poligona za urjenje vodnikov in psov reševalcev za iskanje ponesrečenih pod ruševinami: »Naša zaveza je, da takoj začnemo aktivnosti. Dajem vam besedo, da bomo z vodstvom UZR in ministrstva storili vse, da takšen poligon zgradimo tu v Sloveniji, da ne boste drago plačevali urjenja v tujini.«

Preberite še:

Komentarji: