Šole in vrtci niso restavracija à la carte

V vzgojno-izobraževalnih zavodih otrokom ne morejo zagotavljati diet, ki nastajajo na podlagi priporočil zdravilcev ali želja staršev.
Objavljeno
02. november 2018 06.00
Posodobljeno
02. november 2018 06.00
Železni repertoar šolskih menz je takole pripravil Janez Bratovž. FOTO: Špela Ankele
V večini šol in vrtcev je od enega do petih odstotkov alergikov, v zadnjih letih pa se je izrazito povečalo tudi število otrok z dietami, ki pogosto niso zdravstveno upravičene. Zato je Združenje za pediatrijo Zdravniške zbornice Slovenije izdelalo posebna priporočila za medicinsko indicirane diete. Te lahko predpiše le specialist pediater v skladu z veljavno medicinsko doktrino.

Zakon o šolski prehrani določa, da mora šola za vse učence organizirati malico, kot dodatno ponudbo lahko tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Prijava na šolsko prehrano je prostovoljna. Šole morajo pri prehrani upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, to pa pomeni, da so obroki sestavljeni iz priporočenih kombinacij živil iz vseh skupin.

Pri boleznih, povezanih z motnjami prebave in presnove ali jemanjem določenih zdravil, morajo šole malico prilagoditi. Kot so pojasnili na ministrstvu za šolstvo, to poteka na podlagi mnenja izbranega lečečega zdravnika ter v posvetovanju med starši, organizatorjem prehrane in po potrebi kliničnim dietetikom. Dietne obroke za zajtrk, kosilo ali popoldansko malico, ki so dodatna ponudba šole, lahko organizirajo v skladu s svojimi zmožnostmi in v dogovoru s starši, ni pa to njihova dolžnost. Prav tako lahko v skladu s svojimi zmožnostmi ponudijo posebno prehrano posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in osebne okoliščine, ni pa to obvezno.
 

Sistematizirano je le razdeljevanje malice


Toda ministrstvo pri obveznem obroku, to je malici, sistematizira le njeno razdeljevanje, opominja Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. »Na naši šoli to pomeni 1,7 kuharja za 735 učencev. Kosila že sodijo pod tržno dejavnost, ki pa smo jo tudi dolžni ponuditi, in če upoštevamo še vrtec, ki sodi pod naše okrilje, dvanajst zaposlenih pripravlja kosila za nekaj več kot tisoč otrok. A eden od kuharjev večino delovnega časa pripravlja okoli 45 dietnih obrokov, večinoma za tiste s celiakijo ter alergijo na jajca in/ali mleko. Zato v šolah zdravim ne moremo zagotavljati prehrane​ à la carte, ravnamo se po tistem, kar zmoremo,« je jasen Pečan.

Že pri dietnih obrokih nimajo normativnega okvira, na kar pristojno ministrstvo opozarjajo že desetletja. Vse več je alergikov, diabetikov oziroma dolgotrajno bolnih otrok, ki iz zdravstveno utemeljenih razlogov potrebujejo prilagojeno prehrano. Toda posluha na ministrstvu ni, omejeni pa so tako kadrovsko kot s cenami prehrane.

Priporočila pediatrov in dietetikov so po mnenju ravnateljev »vsaj majhna opora pri varovanju interesov učencev pred preveč agresivnimi starši«. Pečan pritrjuje, da se občasno pojavijo prošnje po brezmesnih obrokih, obrokih brez svinjine in podobno, toda na njihovi šoli bolj redko. »Na začetku mojega mandata smo se na sestankih sveta staršev večino časa pogovarjali o šolski prehrani, potem smo enomesečne jedilnike v oceno poslali na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ocenili so jih za zelo kakovostne in po tem so se razprave umirile. A tudi pri prehrani vse izvira iz družine in šola pri tem težko kaj spremeni.«

Starši v ruralnih predelih praviloma izkazujejo več zaupanja do šole in se v njeno delovanje manj vtikajo kot v mestih ali primestnih okoljih. Sogovornik tako ve za primer v okolici Ljubljane, kjer so starši zaradi želja, in ne zaradi zdravstveno utemeljenih razlogov glede prehrane, proti ravnateljici nastopili s hudimi grožnjami.
 

Izključitev svinjine iz verskih razlogov


Tudi pri Skupnosti vrtcev Slovenije so zaradi novih priporočil zadovoljni; delo je zaradi jasnih navodil zelo olajšano, poudarja predsednica Janja Bogataj, tudi ravnateljica Vrtca Škofja Loka. Starši morajo prinesti potrdilo o dieti, tudi ukinitev mora določiti zdravnik s potrdilom. »Včasih so starši navajali izključitve živil poleg tistih, utemeljenih iz zdravstvenih razlogov. V takšnih primerih smo jih poklicali, jim pojasnili pomisleke ter za dvomljive zahtevali mnenje zdravnika. Priporočila so dobrodošla tudi zato, da v vseh vrtcih delujemo usklajeno,« pravi.

Iz priporočil pediatrov

Pri enostavnih stanjih (laktozna intoleranca) lahko dieto predpiše tudi izbrani zdravnik na primarni ravni. Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka pa izda le specialist pediater z dodatnim znanjem z ustreznega področja ali izbrani zdravnik na podlagi izvida specialista pediatra.


Razen želje po izključitvi svinjine iz verskih razlogov podobnih želja niso zaznali. »V takih primerih hrane posebej ne pripravljamo in otrok ni voden v zbirniku alergikov oziroma posebnosti. Starši se dogovorijo s strokovnimi delavci oddelka, da otroku ta živila izločijo, in če je treba, nadomestijo z drugimi, z več priloge, kruha, sadja …, kar pa hranilno ni enakovredno. Tudi pri sestavljanju jedilnika svinjino redko vključimo, če je navzoča, pa to jasno navedemo,« opisuje Bogatajeva.

Koliko priprava dietnih jedilnikov podraži proces? »Večina dietnih izdelkov je dražjih. Razlika v ceni je še najmanjša pri kosilu. Pri osnovnih obrokih se uporabljajo osnovna živila, zato prilagoditev dietnega obroka največkrat niti ni potrebna oziroma prepovedana živila večinoma le nadomestimo z drugimi. Tudi zato v redni jedilnik vključujemo čim več osnovnih živil in čim manj industrijskih, ki vsebujejo več alergenov,« sklene Janja Bogataj.