Solidarnost po SSKJ-ju 2 pomeni 'podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga', 'pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje' oziroma 'pomoč, sodelovanje' in 'zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju'. 

In kako jo izkazujemo? V zadnjem času – tudi v predkarantenskem obdobju – žal prepogosto zgolj z lajkanjem in deljenjem različnih objav, pobud, peticij ipd. na družbenih omrežjih, premalokrat pa na način, ki zahteva pravo angažiranost in izpostavitev za koga ali kaj, torej večji napor in upor, kot je klik. 



Solidarnost je lahko medgeneracijska, stanovska, delavska, sosedska, sindikalna, lahko je vzajemna, zgledna … Čisto zares pa ne preseneti niti dejstvo, da v korpusnem gradivu kot pogosto besedno zvezo najdemo lažno solidarnost.

Te dni in tedne smo priča izredni požrtvovalnosti predvsem zdravstvenega osebja, veliko pa je tudi govora o solidarnosti do starejših, ki pa se očitno zelo hitro lahko konča na najbolj strašljiv način v trenutku, ko je treba določiti prioritete pri uporabi respiratorjev.



Kakšen pridevnik lahko stoji ob taki solidarnosti? In kakšna je solidarnost, ki temelji na ljubezni do bližnjega, vendar le v primeru, ko ta bližnji ni od drugod, ko ne verjame v koga ali kaj drugega oziroma ne verjame v nič, ko se ne identificira drugače kot mi sami? Je selektivna, čeprav želi biti brezpogojna? Tudi ta je lažna.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), 
avtor: doc. dr. Boris Kern.