Solinarjem bi dež prinesel dobrodošel oddih

Sečovlje – Solinarji so doslej nagrabili približno 1500 ton soli, kar je lep dosežek, saj so sol začeli pobirati šele 12. julija, to je vsaj dva tedna kasneje kot običajno. Kljub zamudi je vodja proizvodnje v Solinah, Pridelava soli Dario Sau že na začetku poletja napovedal, da jih čaka dobra letina.

Dario Sau ve, da so solinarji nadvse povezani z vremenom in zaradi odvisnosti od njega tudi njegovi natančni opazovalci, poznajo ga bolje od povprečnežev. Dario Sau kljub svojemu znanju seveda redno spremlja dolgoročne vremenske napovedi, prisluhne pa tudi starim solinarjem, ki vreme napovedujejo po različnih znakih. Tudi solinarji tako skozi desetletja preverjajo stare vremenske modrosti in ugibajo, koliko stare izkušnje še veljajo v sodobnem času.

Poleti je bilo v notranjosti države razmeroma veliko dežja, medtem ko v Istri, še posebej na območju Sečovelj, izrazito prevladuje posebna mikroklima, zaradi katere so vetrovi in vzgonski topel zrak poleti odpihali vse dežne kaplje s tega območja. Zato istrsko zemljo pesti kar huda suša. Zemlja je trda in z velikimi razpokami. Ozračje so poleti dodatno sušili močni vetrovi, večkrat je pihala burja ali burin.

Prodaja soli narašča

»Doslej smo pridelali približno 1500 ton soli. Lahko bi je vsaj 700 ton več, če bi vsi solinarji delali tako, kot so nekoč. Predvsem so bili uspešnejši, ker jim je pomagala družina ali prijatelji in ker so razumeli, da je treba v najbolj vročih in suhih dneh delati po vsaj dva delovnika na dan. Če bi imeli v Solinah samo stalno zaposlene solinarje, bi bil rezultat primernejši, kajti vsi najemniki niso najbolj vajeni trdega dela. Predvsem pa ne poznajo vseh skrivnosti in veščin, ki jim lahko pomagajo do boljšega izplena. Tudi solinarstva se je treba naučiti,« pravi Sau.

Tudi direktor Solin, Pridelava soli Klavdij Godnič je potrdil, da so morali letos zaposliti nekaj delavcev za določen čas, ker ni bilo na voljo najete delovne sile. »Solinam se prodaja vsako leto poveča za približno deset odstotkov oziroma za sto ton. Lani smo, denimo, prodali 980 ton soli, letos je bomo okoli 1100 ton,« je napovedal Godnič. Narašča prodaja piranske soli z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Kilogram njihove tradicionalne soli stane od 90 centov do 1,09 evra, piranske soli ZOP pa pet evrov. »Zaradi povečevanja prodaje vse težje ustvarimo zaloge za dve leti. Imeti bi morali vsaj 2000 kilogramov soli na zalogi za primer izpada, kakršen nas je doletel leta 2014, ko je nismo pridelali niti kilogram.«

V parku več turistov

Letos je precej več tudi obiskovalcev krajinskega parka Sečoveljske soline. Lani jih je bilo manj zato, ker je mnoge odvrnil ukrep inšpekcije, ki je zaprla most na dovozni poti v soline. Zaradi tega so imeli slabši obisk tudi v naravnem termalnem kopališču Lepi Vidi. »V parku smo imeli do konca julija 21.700 obiskovalcev, obisk se je od lani povečal za 25 odstotkov. V muzeju solinarstva na Fontaniggeah je bil za trikrat večji. Do konca leta pričakujemo, da bomo dosegli 45.000 obiskov,« pravi direktor Solin. Podobno spodbuden je obisk v Lepi Vidi, kjer so imeli lani skupaj 3500 obiskovalcev, letos jih je bilo že do zdaj 3600.

Kljub večjemu obisku v parku, v termalnem kopališču na prostem in kljub naraščajoči prodaji soli Soline ne zaslužijo toliko, da bi lahko same (brez projektov in državne pomoči) vzdrževale celoten krajinski park, ki meri približno 700 hektarjev. Največ stroškov je z vzdrževanjem nasipov in gradbenih del, saj gre zanje približno tretjina od 6,2 milijona evrov, kolikor so znašali celotni prihodki družbe leta 2015. Približno 1,2 milijona evrov ustvarijo v sedmih trgovinah s solnimi izdelki po Sloveniji, 1,3 milijona evrov s prodajo soli (od tega 400.000 v tujini), 250.000 z vstopnicami v krajinski park in 200.000 s termalnim kopališčem Lepa Vida. Stavijo predvsem na čim bolj naravno pridelano sol. Na trgu ponujajo jodirano in nejodirano, v nekatere države pa lahko izvažajo samo jodirano.