Tiskane izdaje
Na javni tribuni proti plinskemu terminalu so predstavniki dveh obmejnih regij dokazali visoko stopnjo medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Toda dva tržaška odbornika Umberto Laureni in Roberto Treu sta slovenskemu ministrstvu za okolje očitala premehko stališče v pismu, ki ga je prek zunanjega ministrstva poslalo dvema italijanskima ministroma: za gospodarstvo (Federica Guidi) in za okolje (Gian Luca Galletti).
Tržaški odbornik Umberto Laureni je včeraj v Kopru dejal: »Morali bi bolj upoštevati evropski dogovor, da je nekatere projekte mogoče izvesti le s soglasjem obeh držav. Italija tega ne more pozabiti, ne glede na to, ali je govor o terminalu v Žavljah ali na splošno »v severnem Jadranu«.
Katarina Celič z ministrstva za okolje in prostor pa je povedal: »V tem pismu smo italijanska ministra opozorili in izrazili razočaranja nad tem, kako vodijo postopke za plinski terminal mimo nas. Od Italije smo pričakovali, da bo poiskala ustreznejšo lokacijo skupaj s Slovenijo. Zato smo izrazili pričakovanje, da kljub zadnjemu mnenju strokovne komisije projekt ne bo potrjen. S tem zadnjim dejanjem so se izjasnili, da umestitev plinskega terminala Žavlje ni v nasprotju z razvojnim načrtom za tržaško pristanišče, ker se nam zdi strokovno popolnoma skregano in smo zato prosili za pojasnilo. Italiji nismo grozili z ukrepi, ker v tem trenutku še nismo proučili vseh možnosti. Kot država raje uporabljamo mehke načine, kot da bi grozili z orožjem, ki ga nimamo. Naši ukrepi so diplomatski stiki, zavezništva, tožba pa je verjetno zadnji ukrep. Možnosti veta od polletja ne bo več, ker je Italija ta projekt umaknila s seznama evropskih prednostnih energetskih objektov. S tem si je zaprla vrata za evropsko financiranje, vendar omogočila, da lahko ukrepa, kot hoče. Verjetno ni mogoče pričakovati, da bo David premagal Goljata s fračo. Mi verjamemo, da je to dejanje morda italijanski manever, da se izogne tožbi španskega investitorja in da Italija ne bo začela konflikta s tržaško regijo.«
Roberto Treu pa je izrazil upanje, da bo Slovenija nastopila odločneje, saj bi sicer v Trstu razumeli, da Slovenija noče pomagati tržaškemu pristanišču, ki bi ji terminal pomenil veliko razvojno oviro.
Energetika bi Koper ali Krk
»V Plinovodih smo zainteresirani za vsak nov vir, vendar je treba upoštevati tako stroškovno kot okoljsko plat. Iz objav sem razbral, da naj bi žaveljski terminal imel manj do okolja prijazno tehnologijo, kot jo je imel predlagan projekt za Koper. Za ta projekt mi je žal, da v slovenskem okolju ni bil prepoznan za koristnega, tako za neodvisnost od zgolj enega vira plina kot za gospodarstvo. V primeru Žavelj bi morali upoštevati stroškovno plat. Vprašanje je, ali bi se izplačala gradnja plinovoda do tega terminala,« pravi glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.
Dodaja, da bi morale države za take projekte določiti najstrožje pogoje. Enako velja tudi za načrtovano raziskovanje hrvaškega Jadrana. »Povečal se bo promet tankerjev, obale Jadrana pa so svetovni biser, ki ga je treba tako tudi obravnavati in ohraniti. Slovenija mora dobiti možnost za presojo čezmejnih vplivov projektov. Mi smo na hrvaško soglasje za prehod plinovoda čez mejo čakali leto dni,« pravi Eberlinc, ki še meni, da težka industrija na obalo Jadrana ne sodi.
Aleksander Mervar, direktor Elesa, meni, da Slovenija od terminala v Žavljah ali morebitnega črpanja plina in nafte v hrvaškem morju ne bi imela nobene koristi, temveč kvečjemu škodo. »Gospodarstvo bi imelo nekaj koristi le s terminalom za utekočinjeni zemeljski plin na delčku slovenske obale in z elektrarno, ki bi izkoriščala energijo, ki se sprošča ob uplinjanju plina, ali s solastništvom terminala na Krku. Slovenija nima rafinerije za nafto, zato bi bila kljub morebitnim naftnim ploščadim na hrvaškem morju še vedno odvisna od uvoza naftnih derivatov. Opozoriti je treba, da Jadran in Severno morje niti približno nista enaka zgodba, posebno z vidika turizma,« pravi Mervar.
»Terminali v severnem Jadranu ne bi imeli posebne dodane vrednosti, sploh pa ta ne bi dosegla okoljskih tveganj. Poleg tega bi bili večinoma neizkoriščeni. V severni Italiji imajo zdaj dovolj plina. Poraba se je tako zmanjšala, da je plinovod iz Avstrije v Italijo skozi Trbiž, ki je bil prej ozko grlo, zdaj napol prazen. Drugače bi bilo s terminalom na Krku, ki bi imel povezavo na Balkan,« pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. O hrvaških načrtih raziskovanja Jadrana pa pravi, da so sanje vsake, še posebno majhne države, da najde nafto ali plin. Koncesionarjem za raziskovanje morja bi se verjetno bolj izplačalo najeti otok in na njem postaviti turistično naselje, kljub že precej napredovalim tehnologijam pridobivanja plina in nafte.
