Sôva

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo Sova.

Objavljeno
20. oktober 2019 00.00
Posodobljeno
06. november 2019 10.14
FOTO: Delo
Peter Weiss
Peter Weiss
Zadnje dni je medije zapolnilo kratično ime Sova, ki pomeni Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.
 
Miselnih povezav na vsebino tako poimenovanega ne moremo kar zanemariti: tudi Sod in Kad skrivata večini normalnih prebivalcev nedoumljive finančne vsebine. Agencija Sova poskuša opazovati dogajanje doma in v tujini, izpolnjuje tisto, kar so ji oblastniki na kratko zapisali v njeno dolgo ime, in naj bi bila zaščitena pred pogledi od zunaj. Ko se znajde pod žarometi novinarske javnosti, se počuti nelagodno, saj jo svetloba moti – tako kot občno poimenovano nočno žival, ki je znana kot sova.
 
Do leta 1990 je pri nas delovala Sovina mrzla teta Udba. Če bi v tistem času kdo rekel, da bomo prebivalci Slovenije, vključno z mladoletnimi, čez desetletja nosili s seboj naprave, s katerimi bo mogoče določiti naš položaj na Zemlji na manj kot deset metrov natančno, da bomo te naprave kupovali sami in potem zanje plačevali naročnino ter pazili, da ne bodo ostale brez elektrike, da se bomo pustili z njimi prisluškovati in nas čedalje bolj nadzorovati, bi ga imeli za prav velikega čuka, če ne kar za norca.



Zdaj vso to kramo imamo, ob tem pa ne vemo prav dobro, kaj se dogaja s podatki, ki so zbrani in ki se neprestano zbirajo o nas. To bi nam Sova lahko povedala – jasno, če bi vedela. Namesto tega javnost spremlja opereto o njej sami, ki je rahlo zmedena zaradi direndaja in očitno utrujena od šopirjenja, da je vsevedna – ob tem pa je jasno, da ne sme povedati, kaj je res, tudi če bi vedela.
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Peter Weiss.

Minule besede tedna:

Invazija

Stečaj

Evforija

Mobilnost