Sova bi vzela moč sedanjim nadzornikom
Sova je po neuradnih informacijah ovadila predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina.
Odpri galerijo
Sedanjo ureditev nadzora je po mnenju vodstva Sove treba spremeniti tudi zato, da bi preprečili politične zlorabe Knovsa. Nadzor ne sme biti centraliziran, so prepričani. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – V Sovi (Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji) so pripravili osnutek sprememb zakona o agenciji. Upajo, da bo predlog čim prej šel v nadaljnjo obravnavo. Direktor Rajko Kozmelj ocenjuje, da bi bilo dobro hkrati spremeniti sistem nadzora nad delom agencije in ji razširiti pristojnosti za tajno spremljanje slovenskih državljanov, čeprav niso povezani s tujino.
Strateški pristop – torej najprej sprememba izvajanja nadzora nad Sovo, v drugi fazi pa še širitev pooblastil – se direktorju Rajku Kozmelju ne zdi prava pot. »Dokler se latentne grožnje in tveganja ne razvijejo v dejansko nevarnost, bomo očitno še veliko politično razpravljali o tem, kaj bi bilo dobro urediti prej in kaj kasneje. Prav bi bilo, da gresta širitev pooblastil in zagotovitev ustreznega nadzora z roko v roki,« ocenjuje. Prenova zakona o Sovi je nujna, dodaja, saj so se od njegovega sprejetja leta 1999 varnostne razmere občutno spremenile, razvile so se nove tehnologije pa tudi novi varnostni izzivi, na katere se ni mogoče ustrezno odzivati.
V Sovi, ki je po neuradnih informacijah ovadila predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina, so prepričani, da je treba sedanjo ureditev nadzora spremeniti tudi zato, da »se ne bi institut nadzora zlorabljal oziroma da se nadzorni mehanizmi ne bi zlorabljali za uresničevanje drugih ambicij, kot na primer kažejo zadnji dogodki v zvezi z objavo javnega dela poročila Knovsa«. V Sovi predlagajo ustanovitev posebnega strokovnega telesa, ki bi nadzor izvajalo neodvisno. Strokovni nadzor bi nujno moral preverjati tudi utemeljenost, strokovnost in zakonitost izvajanja posebnih oblik pridobivanja podatkov, uporabe prirejenih identitet, tajnega sodelovanja ter poslovanja s posebnimi sredstvi, naštevajo v Sovi. Vanj bi bili imenovani ugledni strokovnjaki s področja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljeni strokovnjaki s sodno prakso, s področja digitalnih tehnologij, telekomunikacij in avtomatske obdelave podatkov.
»Naloga Knovsa je, da nadzoruje, ali so dejavnost in ukrepi Sove v okviru ustave in zakona. Za učinkovit in celovit nadzor pa so nujna tudi poglobljena tehnična znanja in poznavanje sodobnih tehnologij ter tudi specifično analitsko znanje in poznavanje vsebine dela nadzorovanih služb. Poseben vidik nadzora je utemeljenost posebnih oblik pridobivanja podatkov. Ker ne želimo, da se dvomi o zakonitosti naših ukrepov in učinkovitosti dela agencije, nam je v interesu, da se tudi ta del kompetentno nadzoruje,« poudarjajo. Pomembno je, še ocenjujejo, da je nadzor urejen razvejano in da moč nadzora ni zgoščena na enem mestu.
»Strinjam se, da so spremembe nujne, a dokler jih ni, imamo veljavno zakonodajo, ki jo je treba spoštovati in direktorju Sove prav nič ne pomaga, da nezakonito blokira nadzor,« ocenjuje Tonin. Znano je, da je komisija neuspešno želela preveriti zakonitost zaposlitve domnevne prijateljice predsednika vlade N. H. v Sovi. Zdaj zaposlitev N. H. preverja inšpektorat za javni sektor, ki sodi pod okrilje ministrstva za javno upravo. Po neuradnih informacijah postopek nadzora še ni končan, rok, do katerega naj bi bili znani izsledki, pa tudi ni določen.
Strateški pristop – torej najprej sprememba izvajanja nadzora nad Sovo, v drugi fazi pa še širitev pooblastil – se direktorju Rajku Kozmelju ne zdi prava pot. »Dokler se latentne grožnje in tveganja ne razvijejo v dejansko nevarnost, bomo očitno še veliko politično razpravljali o tem, kaj bi bilo dobro urediti prej in kaj kasneje. Prav bi bilo, da gresta širitev pooblastil in zagotovitev ustreznega nadzora z roko v roki,« ocenjuje. Prenova zakona o Sovi je nujna, dodaja, saj so se od njegovega sprejetja leta 1999 varnostne razmere občutno spremenile, razvile so se nove tehnologije pa tudi novi varnostni izzivi, na katere se ni mogoče ustrezno odzivati.
Preberite tudi:
Več nadzora, šele nato več pooblastil
Sova bo lahko prisluškovala tudi uporabnikom A1
Sova »po rusko« morda prisluškuje tudi vam
Več nadzora, šele nato več pooblastil
Sova bo lahko prisluškovala tudi uporabnikom A1
Sova »po rusko« morda prisluškuje tudi vam
INFOGRAFIKA: Delo
Prek Knovsa druge ambicije
V Sovi, ki je po neuradnih informacijah ovadila predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina, so prepričani, da je treba sedanjo ureditev nadzora spremeniti tudi zato, da »se ne bi institut nadzora zlorabljal oziroma da se nadzorni mehanizmi ne bi zlorabljali za uresničevanje drugih ambicij, kot na primer kažejo zadnji dogodki v zvezi z objavo javnega dela poročila Knovsa«. V Sovi predlagajo ustanovitev posebnega strokovnega telesa, ki bi nadzor izvajalo neodvisno. Strokovni nadzor bi nujno moral preverjati tudi utemeljenost, strokovnost in zakonitost izvajanja posebnih oblik pridobivanja podatkov, uporabe prirejenih identitet, tajnega sodelovanja ter poslovanja s posebnimi sredstvi, naštevajo v Sovi. Vanj bi bili imenovani ugledni strokovnjaki s področja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljeni strokovnjaki s sodno prakso, s področja digitalnih tehnologij, telekomunikacij in avtomatske obdelave podatkov.
»Naloga Knovsa je, da nadzoruje, ali so dejavnost in ukrepi Sove v okviru ustave in zakona. Za učinkovit in celovit nadzor pa so nujna tudi poglobljena tehnična znanja in poznavanje sodobnih tehnologij ter tudi specifično analitsko znanje in poznavanje vsebine dela nadzorovanih služb. Poseben vidik nadzora je utemeljenost posebnih oblik pridobivanja podatkov. Ker ne želimo, da se dvomi o zakonitosti naših ukrepov in učinkovitosti dela agencije, nam je v interesu, da se tudi ta del kompetentno nadzoruje,« poudarjajo. Pomembno je, še ocenjujejo, da je nadzor urejen razvejano in da moč nadzora ni zgoščena na enem mestu.
Sova je ovadila Mateja Tonina, predsednika Knovsa, zaradi zlorabe v primeru njegove arbitražne preiskave.
V Sovi, ki jo vodi Rajko Kozmelj, ocenjujejo, da se nadzorni mehanizmi izrabljajo v politične namene. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zaposlitev N. H. v Sovi preiskuje inšpektorat za javni sektor
»Strinjam se, da so spremembe nujne, a dokler jih ni, imamo veljavno zakonodajo, ki jo je treba spoštovati in direktorju Sove prav nič ne pomaga, da nezakonito blokira nadzor,« ocenjuje Tonin. Znano je, da je komisija neuspešno želela preveriti zakonitost zaposlitve domnevne prijateljice predsednika vlade N. H. v Sovi. Zdaj zaposlitev N. H. preverja inšpektorat za javni sektor, ki sodi pod okrilje ministrstva za javno upravo. Po neuradnih informacijah postopek nadzora še ni končan, rok, do katerega naj bi bili znani izsledki, pa tudi ni določen.
Predsednik Knovsa Tonin za zdaj ni komentiral ovadbe, se je pa na kratko že odzval na družbenem omrežju Twitter, kjer je med drugim zapisal, da poročilo Knovs dokazuje, da slovenska stran ni goljufala pri arbitraži.
Po poročanju Odmevov naj bi po neuradnih podatkih Sova z ovadbo že seznanila predsednike vlade, države in državnega zbora, a za zdaj vsi pristojni molčijo. Je pa v pogovoru za Odmeve Tonin potrdil, da še ni seznanjen z ovadbo.
»Ne na komisiji ne na stranki nihče ne ve, o kakršnem koli prispelem pismu. Tako da ocenjujem, da gre morda lahko tudi za kakšno specialno vojno zoper komisijo, ker je nenavadno, da bi bil ovaden jaz, ker je bilo to vendarle poročilo sprejeto na komisiji in je poročilo komisije in ne zgolj moje poročilo,« je dejal Tonin.
Predsednik Knovsa je v pogovoru zatrdil, da v javnem delu poročila ni nobenih tajnih informacij. »Bistveno pa je, da to poročilo pritrjuje Sloveniji, da razbremenjuje Slovenijo, da končno dokaže, da ni bilo nobene slovenske zarote zoper Hrvaško, predvsem pa poročilo pokaže in dokaže, da vlada in Sova nista ne načrtovali, prav tako pa tudi ne prikrivali komunikacije med Sekolcem in Drenikovo.«
Po mnenju Tonina to poročilo na nek način celo krepi samo arbitražo. »Ker Hrvaška ve, da to poročilo krepi slovenske pozicije, so nas seveda napadli z lažno novico in žalostno je, da zdaj kabinet predsednika vlade, konkretno Damir Črnčec in Marjan Šarec, poskušata to hrvaško lažno zgodbo uporabiti za obračun s samo komisijo, pred decembrskimi zaslišanji komisije zaradi zlorab in klientelističnega zaposlovanja na Sovi,« je dejal Tonin in dodal, da to zgodbo zdaj poskušajo uporabiti za zmanjšanje kredibilnosti Knovsa. STA
Po poročanju Odmevov naj bi po neuradnih podatkih Sova z ovadbo že seznanila predsednike vlade, države in državnega zbora, a za zdaj vsi pristojni molčijo. Je pa v pogovoru za Odmeve Tonin potrdil, da še ni seznanjen z ovadbo.
»Ne na komisiji ne na stranki nihče ne ve, o kakršnem koli prispelem pismu. Tako da ocenjujem, da gre morda lahko tudi za kakšno specialno vojno zoper komisijo, ker je nenavadno, da bi bil ovaden jaz, ker je bilo to vendarle poročilo sprejeto na komisiji in je poročilo komisije in ne zgolj moje poročilo,« je dejal Tonin.
Predsednik Knovsa je v pogovoru zatrdil, da v javnem delu poročila ni nobenih tajnih informacij. »Bistveno pa je, da to poročilo pritrjuje Sloveniji, da razbremenjuje Slovenijo, da končno dokaže, da ni bilo nobene slovenske zarote zoper Hrvaško, predvsem pa poročilo pokaže in dokaže, da vlada in Sova nista ne načrtovali, prav tako pa tudi ne prikrivali komunikacije med Sekolcem in Drenikovo.«
Po mnenju Tonina to poročilo na nek način celo krepi samo arbitražo. »Ker Hrvaška ve, da to poročilo krepi slovenske pozicije, so nas seveda napadli z lažno novico in žalostno je, da zdaj kabinet predsednika vlade, konkretno Damir Črnčec in Marjan Šarec, poskušata to hrvaško lažno zgodbo uporabiti za obračun s samo komisijo, pred decembrskimi zaslišanji komisije zaradi zlorab in klientelističnega zaposlovanja na Sovi,« je dejal Tonin in dodal, da to zgodbo zdaj poskušajo uporabiti za zmanjšanje kredibilnosti Knovsa. STA
