Sova zanika nezakonito spremljanje državljanov in sporno zaposlovanje

Knovs bo preverjal sum spornega kadrovanja v obveščevalni službi. Komisija je včeraj po naših informacijah opravila izredni nadzor na Sovi.

Objavljeno
02. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
02. oktober 2019 08.22
Informacija o sporni zaposlitvi na področju obveščevalne dejavnosti povsem neizkušene občinske uradnice je sicer lahko pricurljala neposredno le iz agencije. Kakšne bodo politične posledice? FOTO: Blaž Samec/Delo
Ko se je že zdelo, da je novi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Rajko Kozmelj uredil razmere v agenciji, zagotovil več denarja za njeno delovanje in višje plače, je ta znova v ospredju pozornosti. Delegacija Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) je namreč včeraj opravila nadzor v Sovi, predvidoma v roku meseca dni pa bo obravnavala sum spornega zaposlovanja.

Rajko Kozmelj je bil prvi direktor Sove, ki je objavil javni razpis, s katerim so iskali devet novih sodelavcev. Odziv nanj je bil izjemen, saj se je na majski razpis odzvalo kar 878 kandidatov. Ti so šli skozi strogo sito – najprej so morali opraviti pisni preizkus, sledili so zaposlitveni intervjuji in preizkus psihofizičnih sposobnosti. Med več sto kandidati so izbrali najboljše in jih nekaj že tudi zaposlili, preostale pa bodo do konca leta. Mimo tega selekcijskega procesa, v katerem so poiskali najboljše kadre, pa naj bi službo na Sovi poleti zaradi znanstva s predsednikom vlade dobila tudi nekdanja občinska uradnica, ki se je nazadnje profesionalno ukvarjala s pisanjem člankov o dogodkih v občini Škofljica.

878
kandidatov za zaposlitev v Sovi je moralo skozi zahteven preizkusni postopek


Poslanska skupina SDS zato predlaga, da se Knovs zaradi »suma o grobi zlorabi oblasti v zasebne namene ter povzročanja škode instituciji, zadolženi za nacionalno varnost« ukvarja tudi s tem vprašanjem. V poslanski skupini SDS menijo, da mora komisija obravnavati morebitne zlorabe oblastnih funkcij in se nato odločiti za nadaljnje korake. Komisija se bo s to tematiko po naših informacijah ukvarjala predvidoma na seji, ki bo v roku meseca dni. Čeprav nekateri njeni člani niso naklonjeni predlogu, da bi se ukvarjala s preiskovanjem morebitnih nepravilnosti pri kadrovskih odločitvah v Sovi, bodo to težko preprečili. V komisiji ima namreč večino opozicija. Je pa Sova sinoči na svoji spletni strani objavila vse podrobnosti o majskem razpisu in poteku izbora kandidatov, zanikali pa so tudi medijske navedbe o tajnem spremljanju posameznikov brez ustrezne sodne odredbe.

image
Rajko Kozmelj, direktor Sove FOTO: Tamino Petelin/STA
Kaj pravijo glede nezakonitega nadziranja državljanov
Očitek, da naj bi v Sovi prihajalo do številnih nezakonitih nadziranj slovenskih državljanov – brez pisnih (sodnih) odredb, je izjemno obtožujoča in neresnična navedba. Agencijo predstavlja v luči samovoljnega represivnega organa, ki brez mandata posega v temeljne pravice slovenskih državljanov, kar je ne samo neresnično, ampak diametralno nasprotje tega, za kar si v Sovi ves čas prizadevamo.

 

Inšpektorat za delo ni dobil prijave


Nekateri člani komisije menijo, da bi se moral z vprašanjem suma nepravilnosti pri zaposlovanju v Sovi ukvarjati inšpektorat za delo, ki je za to pristojen, poleg tega menijo, da novinarski članek nekega spletnega portala (gre za Požareport, op. p.) ni dovolj dobra utemeljitev, da bi se s kadrovanjem v Sovi ukvarjali parlamentarni nadzorniki. Da te točke sploh ne bi uvrstil na dnevni red, so nasprotniki razprave poskušali prepričati tudi predsednika Knovsa Mateja Tonina; ta je sicer po naših informacijah včeraj vodil delegacijo, ki je opravila izredni nadzor na Sovi. Ta je potrdil informacije o zaposlitvi občinske uradnice na Sovi.

Na inšpektoratu za delo, ki je pristojen tudi za postopke zaposlovanja v obveščevalni skupnosti – Sova namreč ni izvzeta iz predpisov, ki veljajo za javno upravo –, do včeraj niso prejeli prijave suma nepravilnosti pri zaposlovanju v agenciji. V Sovi seveda zanikajo nepravilnosti pri kadrovanju in dodajajo, da se zaposlitve v agenciji lahko zgodijo tudi mimo razpisa oziroma javne objave o iskanju kandidatov. Navedbe, da naj bi predsednik vlade Marjan Šarec zahteval, da bi omenjeno občinsko uradnico zaposlili, pa so označili za povsem neresnično in neutemeljeno dezinformacijo.

Informacija o sporni zaposlitvi na področju obveščevalne dejavnosti povsem neizkušene občinske uradnice je sicer lahko pricurljala neposredno le iz agencije, kjer sicer ne odgovarjajo na vprašanje, koliko ljudi je v Sovi sploh zaposlenih. Ta podatek naj bi bil namreč zaupen.

image
Koliko ljudi je prazaprav zaposlenih v Sovi, je skrivnost. Interes za zaposlitev pa je očitno velik. FOTO: Blaž Samec/Delo

 

Očitki o spornem zaposlovanju niso novi


Namigovanja o nepravilnostih na področju zaposlovanja niso prva te vrste. Nekdanji uslužbenec Sove Branko Cvelbar je na to opozarjal na zaslišanju na Knovsu v začetku leta, nepravilnosti pa naj bi se dogajale med letoma 2005 in 2013. Mediji pa so se tudi že v preteklosti razpisali o zaposlitvah, ki naj bi se zgodile na Sovi po strankarskem ključu SDS, zaradi česar naj bi agencija tedaj začela tudi »politično delovati«, tedanji predsednik države Danilo Türk pa je bil selektivno seznanjen z obveščevalnimi informacijami. Na to je tedaj po naših informacijah v uradu predsednika opozarjal tudi tedanji Türkov svetovalec za nacionalno varnost.

Inšpektorat za delo z morebitnimi nepravilnostmi pri zaposlovanju v Sovi ni seznanjen.


Če bo Knovs začel preiskavo domnevnih nepravilnosti pri kadrovanju, to ne bo prva preiskava, ki jo bo opravila komisija, namenjena nadzoru obveščevalne skupnosti. Nekaj podobnega si je namreč omislila pri preiskavi prisluškovalne blamaže v primeru arbitražnega postopka o meji s Hrvaško.

Pripombe na poročilo o arbitražni blamaži
Člani Knovsa so prejeli 130 strani dolgo poročilo o prisluškovalni aferi oziroma nedovoljeni komunikaciji med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in vodjo arbitražne skupine Simono Drenik, ki so jo prestregli hrvaški obveščevalci. Knovs je o tem opravil vrsto pogovorov, tudi z nekdanjimi in sedanjimi vodilni v Sovi ter ministrom Karlom Erjavcem. Na poročilo so člani Knovsa podali vrsto pripomb, v dokumentu, ki nosi oznako zaupno, med drugim piše, da so se v eni točki zgodile številne napake, ki so pripeljale do afere.
Varnostni ukrepi, sprejeti za projektno skupino, zadolženo za arbitražo, so bili ustrezni in so delovali, prav tako so bili zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi za delo in komunikacijo z odvetniško ekipo, pri arbitru Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik pa so se napake nakopičile. Knovs poročila včeraj še ni potrdil.