Sovi je Janševa SDS pristrigla peruti

Poslanci bodo jutri sprejemali resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, ki je v prvotni različici predvidevala možnost širitve pooblastil Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta že zdaj lahko tajno spremlja slovenske državljane, če so ti pri svojem delovanju povezani s tujino oziroma imajo v družbi osebo iz tujine ali je njihova aktivnost v povezavi s podjetjem v tujini in podobno.

Očitno bo tako tudi ostalo. V predlogu dokumenta, ki ga imajo na mizi poslanci, ni več predvidene dodelitve dodatnih pooblastil obveščevalcem, na podlagi katerih bi jim s spremembo zakona o Sovi, ki bi sledila sprejeti strategiji, omogočili tudi tajno vstopanje v prostore slovenskih državljanov, čeprav ne delujejo v povezavi s tujino, ter video- in avdiosnemanje v teh prostorih.



Na seji odbora za obrambo so del o širitvi pooblastil na predlog SDS z glasovi opozicijskih poslancev in Levice črtali iz dokumenta. Ker nobena poslanska skupina v nadaljevanju postopka ni predlagala amandmaja, s katerim bi širitev pooblastil obveščevalcem vrnili v dokument, je zgodba končana.

Morda tudi zato, ker predlagatelji niso pojasnili, kako bi potekal dodaten nadzor nad razširjenimi pooblastili. Nobena poslanska skupina v roku ni hotela z amandmaji vrniti predloga resolucije v prvotno stanje. »Dokument je pripravila manjšinska vlada in v sedanjem razmerju političnih sil brez podpore Levice takšne rešitve ni mogoče spraviti skozi parlamentarno proceduro. Teoretično sicer obstaja možnost, da bi vlada poskušala to doseči neposredno s predlogom novele zakona o Sovi, vprašanje pa je, ali bi bilo to smiselno,« je komentiral Samo Bevk, predsednik odbora za obrambo.


 

Odpor tudi posledica izkušenj

V Sovi poudarjajo, da je bil o širitvi pooblastil v stroki dosežen konsenz in da je predlog posledica realnih potreb, če naj v Sloveniji pristojni organi sploh učinkovito delujejo na varnostnem področju in obvladujejo sodobna varnostna tveganja.
Tako pa bo Slovenija ostala edina evropska država, ocenjujejo, v kateri področje varstva ustavne ureditve ni v celoti urejeno.

Ali bomo torej manj varni pred morebitnimi terorističnimi dejanji? »Dodatna pooblastila Sovi so sicer potrebna, niso pa ključna za zagotavljanje varnosti. Potrebna so zato, ker bi odpravila zakonsko praznino nad določenimi varnostnimi odkloni (angl. home grown terrorism), po drugi strani pa že sedanja zakonska pooblastila represivnim organom v veliki meri omogočajo pokritje te vrzeli. Nova pooblastila bi potrebovala tudi natančnejši in učinkovitejši nadzor, ki ga predlagatelj resolucije ni natančneje predstavil, kar je po moji oceni vodilo v zavrnitev,« je poudaril strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji šef vojaških obveščevalcev Boštjan Perne.



V Sloveniji je odpor družbe do obveščevalno-varnostnega nadzora zaradi slabih izkušenj iz polpretekle zgodovine po njegovi oceni velik, zato se bo treba bolj potruditi, da bomo prepričali ljudi (in politike), da je krepitev nadzora nujna zaradi nas samih. To pa ne bo mogoče, dokler bodo obveščevalno-varnostne službe pod političnim vplivom kakšne politične skupine. »Samo obveščevalno-varnostne službe, ki bodo profesionalne, apolitične in strokovne, bodo uživale zaupanje večine državljanov,« je pprepričan sogovornik.