Spet v boj za pravice, ki so že zapisane v ustavi
Katji Šugman Stubbs se v državnem zboru obeta 52 glasov poslancev.
Odpri galerijo
Poleg svoje strokovne podkovanosti lahko dr. Katja Šugman Stubbs (levo) ustavnemu sodišču, meni, prispeva tudi kot človek širokih zanimanj z razvitimi sposobnostmi empatije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Dvomov o podpori kandidatke za ustavno sodnico dr. Katje Šugman Stubbs med koalicijskimi strankami in Levico niti po njeni javni predstavitvi ni. Sama pravi, da jo pri njenem delu vodijo vrednote humanosti, pravičnosti, solidarnosti, skrbi za izključene in spoštovanja različnosti.
V akademski sferi je profesorica na ljubljanski pravni fakulteti in diplomirana psihologinja Katja Šugman Stubbs po svojih besedah prišla do točke, ko je čas, da svoje znanje uporabi v praksi. Doslej je predavala in raziskovala na več tujih univerzah, bila članica Državnotožilskega sveta, še vedno pa aktivno sodeluje v evropski zvezi za kazensko pravo. Posebej je poudarila svoje zavzemanje za postopkovno pravičnost in delovanje na področju človekovih pravic v kazenskem pravu.
»Menim, da prihaja obdobje v zgodovini človeštva, ko se bomo morali spet boriti za človekove pravice, ki so že zapisane v naši ustavi. Zavedam se, da gremo kot družba v obdobje, kjer se ponovno odpirajo nekatere stvari, ki so se zdele končane in urejene, in se dvomi o njih,« je o človekovih pravicah navedla kandidatka za ustavno sodnico, ki meni, da se bodo mnenja v prihodnje zagotovo kresala okoli svobode govora, svobode odločanja o rojstvu otroka in vrednot, kot sta varnost in človekovo dostojanstvo, ki zadevajo migracije.
Katja Šugman Stubbs po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja izpolnjuje strokovne kriterije in vzbuja zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije, in ker je, kot so zapisali v njegovem kabinetu, utemeljeno sklepati, da ima tudi potrebno podporo za izvolitev, je predsednik predlog, v katerem jo predlaga za ustavno sodnico, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu posredoval v ponedeljek.
Večini poslanskih skupin se kandidatka (še) ni predstavila, po njenem torkovem obisku pri poslancih največje koalicijske stranke LMŠ pa je o njeni kandidaturi slišati pozitivne ocene, da se je predstavila po strokovni in človeški strani ter da je podala zelo jasna pojasnila. Lahko upa na podporo celotne koalicije in tudi njihove zunanje partnerice Levice. Pričakovati je, da bo na tajnem glasovanju v državnem zboru brez težav dobila potrebno absolutno večino za izvolitev in tako nadomestila Jadranko Sovdat, ki se ji bo devetletni mandat iztekel decembra.
Predsednik je imel poleg kandidature Katje Šugman Stubbs na mizi še predlog kandidature nekdanje generalne pravobranilke na Sodišču EU v Luksemburgu Verice Trstenjak, ki so ji podporo napovedale SDS, NSi in SNS. Ne Trstenjakova ne Šugman Stubbsova se nista prijavili na Pahorjev poziv za zbiranje možnih kandidatov za mesto ustavnega sodnika.
Katja Šugman Stubbc je predavala raziskovala tudi na tujih univerzah, med drugim Cambridgeu, za katerega pravi, da je »njen drugi akademski dom«, v Luksemburgu in kot prejemnica Fulbrightove štipendije na Univerzi Berkeley. Njeno delo na fakulteti je bilo predvsem pedagoško in raziskovalno, kot gostja sodniških šol pa je veliko sodelovala tudi s sodniki.
Dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica ljubljanske pravne fakultete, ki kandidatko za ustavno sodnico pozna že od njenih študentskih let, pravi, da je bila že takrat zelo zagnana. »Ima dovolj izkušenj in je pravih letih, da k delu ustavnega sodišča prispeva še kaj kreativnega,« pravi profesorica.
Ob opravljanju magisterija in doktorata na ljubljanski pravni fakulteti je doštudirala tudi psihologijo, kasneje pa opravila še šolanje za psihoterapevtko. Aktivna je tudi na področju umetnosti. Igra klavir, poje in se ukvarja z gledališčem, kar glede na to, da prihaja iz priznane umetniške družine, ni presenečenje. Zlatko Šugman je bil njen stric, Jernej Šugman pa bratranec.
Katja Šugman Stubbs zase pravi, da je pri javnem oglašanju precej zadržana, a se je oglasila, ko se ji je to zdelo potrebno. Na primer ob aferi JBTZ, referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, referendumu o družinskem zakoniku in nazadnje tudi v primeru Patria. Na očitke z desne, da je zagovarjala sodbo, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, je bila na javni predstavitvi v predsedniški palači pripravljena in v odgovor prebrala izsek, kjer sta s profesorjem Primožem Gorkičem izrecno distancirala od vsebine sodbe in dopustnosti dokazov.
V akademski sferi je profesorica na ljubljanski pravni fakulteti in diplomirana psihologinja Katja Šugman Stubbs po svojih besedah prišla do točke, ko je čas, da svoje znanje uporabi v praksi. Doslej je predavala in raziskovala na več tujih univerzah, bila članica Državnotožilskega sveta, še vedno pa aktivno sodeluje v evropski zvezi za kazensko pravo. Posebej je poudarila svoje zavzemanje za postopkovno pravičnost in delovanje na področju človekovih pravic v kazenskem pravu.
»Menim, da prihaja obdobje v zgodovini človeštva, ko se bomo morali spet boriti za človekove pravice, ki so že zapisane v naši ustavi. Zavedam se, da gremo kot družba v obdobje, kjer se ponovno odpirajo nekatere stvari, ki so se zdele končane in urejene, in se dvomi o njih,« je o človekovih pravicah navedla kandidatka za ustavno sodnico, ki meni, da se bodo mnenja v prihodnje zagotovo kresala okoli svobode govora, svobode odločanja o rojstvu otroka in vrednot, kot sta varnost in človekovo dostojanstvo, ki zadevajo migracije.
Podpora koalicije in Levice
Katja Šugman Stubbs po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja izpolnjuje strokovne kriterije in vzbuja zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije, in ker je, kot so zapisali v njegovem kabinetu, utemeljeno sklepati, da ima tudi potrebno podporo za izvolitev, je predsednik predlog, v katerem jo predlaga za ustavno sodnico, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu posredoval v ponedeljek.
Večini poslanskih skupin se kandidatka (še) ni predstavila, po njenem torkovem obisku pri poslancih največje koalicijske stranke LMŠ pa je o njeni kandidaturi slišati pozitivne ocene, da se je predstavila po strokovni in človeški strani ter da je podala zelo jasna pojasnila. Lahko upa na podporo celotne koalicije in tudi njihove zunanje partnerice Levice. Pričakovati je, da bo na tajnem glasovanju v državnem zboru brez težav dobila potrebno absolutno večino za izvolitev in tako nadomestila Jadranko Sovdat, ki se ji bo devetletni mandat iztekel decembra.
Predsednik je imel poleg kandidature Katje Šugman Stubbs na mizi še predlog kandidature nekdanje generalne pravobranilke na Sodišču EU v Luksemburgu Verice Trstenjak, ki so ji podporo napovedale SDS, NSi in SNS. Ne Trstenjakova ne Šugman Stubbsova se nista prijavili na Pahorjev poziv za zbiranje možnih kandidatov za mesto ustavnega sodnika.
Cambridge, njen drugi dom
Katja Šugman Stubbc je predavala raziskovala tudi na tujih univerzah, med drugim Cambridgeu, za katerega pravi, da je »njen drugi akademski dom«, v Luksemburgu in kot prejemnica Fulbrightove štipendije na Univerzi Berkeley. Njeno delo na fakulteti je bilo predvsem pedagoško in raziskovalno, kot gostja sodniških šol pa je veliko sodelovala tudi s sodniki.
Dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica ljubljanske pravne fakultete, ki kandidatko za ustavno sodnico pozna že od njenih študentskih let, pravi, da je bila že takrat zelo zagnana. »Ima dovolj izkušenj in je pravih letih, da k delu ustavnega sodišča prispeva še kaj kreativnega,« pravi profesorica.
Ob opravljanju magisterija in doktorata na ljubljanski pravni fakulteti je doštudirala tudi psihologijo, kasneje pa opravila še šolanje za psihoterapevtko. Aktivna je tudi na področju umetnosti. Igra klavir, poje in se ukvarja z gledališčem, kar glede na to, da prihaja iz priznane umetniške družine, ni presenečenje. Zlatko Šugman je bil njen stric, Jernej Šugman pa bratranec.
Katja Šugman Stubbs zase pravi, da je pri javnem oglašanju precej zadržana, a se je oglasila, ko se ji je to zdelo potrebno. Na primer ob aferi JBTZ, referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, referendumu o družinskem zakoniku in nazadnje tudi v primeru Patria. Na očitke z desne, da je zagovarjala sodbo, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, je bila na javni predstavitvi v predsedniški palači pripravljena in v odgovor prebrala izsek, kjer sta s profesorjem Primožem Gorkičem izrecno distancirala od vsebine sodbe in dopustnosti dokazov.
