Špiletič namestnik generalnega sekretarja DZ

Bogomir Špiletič bo po novem direktor direktorata v državnem zboru in hkrati namestnik generalnega sekretarja DZ.
Objavljeno
22. marec 2006 11.58
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Bogomir Špiletič bo svoj položaj predvidoma zapustil pred septembrom
Ljubljana – Parlamentarna mandatno-volilna komisija je na predlog generalnega sekretarja DZ Lovra Lončarja na mesto direktorja v notranji organizacijski enoti direktorat imenovala Bogomirja Špiletiča, ki bo hkrati namestnik generalnega sekretarja. Člani komisije so še sklenili, da odškodninski zahtevek Zmaga Jelinčiča (SNS) zaradi oškodovanja pri poslanski plači ni utemeljen ter državnemu zboru predlagali, naj na mesto podpredsednika vrhovnega sodišča ponovno imenuje Marka Šorlija.

Bogomir Špiletič je bil septembra lani imenovan na položaj vodje splošnega sektorja v državnem zboru in je skrbel za kadrovsko in finančno poslovanje državnega zbora. Kot novoimenovani direktor direktorata pa bo poleg splošnega sektorja odgovoren še za informacijski ter operativno-tehnični sektor državnega zbora. Špiletiča so člani mandatno-volilne komisije na novo delovno mesto imenovali brez razprave.

Špiletič, rojen 1. novembra 1961, je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1986 pridobil naziv univerzitetni diplomirani ekonomist in leta 1993 tudi naziv pooblaščenega revizorja. Od decembra 2004 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za finance, v svoji poklicni karieri je bil kot sekretar zaposlen v lekarniški zbornici, opravljal je tudi funkcijo pomočnika generalne direktorice Službe družbenega knjigovodstva, v mandatnem obdobju 1996 - 2000 pa je bil izvoljen za poslanca.

Neutemeljen odškodninski zahtevek Zmaga Jelinčiča

Mandatno-volilna komisija se je opredelila tudi do odškodninskega zahtevka vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča in svoje mnenje posredovala državnemu pravobranilstvu. Jelinčič je namreč tožil državo, ker je prepričan, da je oškodovan pri poslanski plači. Nekdanja komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve DZ je namreč leta 1993 sprejela sklep, s katerim je bila osnova za obračun poslanske plače zmanjšana za 20 odstotkov. Sklep ni bil časovno omejen in še vedno velja.

Jelinčič pa je prepričan, da sklep iz leta 1993 ne more biti veljaven, zato je na državo naslovil odškodninski zahtevek. Člani mandatno-volilne komisije so se strinjali, da je takšen zahtevek neutemeljen, saj omenjeni sklep velja toliko časa, dokler državni zbor ne zmanjša osnove v skladu z zakonom o poslancih ali pooblasti komisije, naj sprejme nov, drugačen sklep.

Šorliza podpredsednika vrhovnega sodišča

Minister za pravosodje Lovro Šturm je državnemu zboru predlagal, naj na mesto podpredsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let imenuje dosedanjega podpredsednika Marka Šorlija. Na razpis za mesto podpredsednika sta se sicer prijavila dva kandidata, poleg Šorlija še vrhovni sodnik Miodrag Djordjevič. Sodni svet in občna seja vrhovnega sodišča je dala prednost Šorliju, zato ga predlaga tudi pravosodni minister. Člani mandatno volilne komisije so sklep, s katerim DZ predlagajo Šorlijevo imenovanje, podprli soglasno.

Člani komisije državnemu zboru predlagajo še, da na mesto vrhovnega sodnika imenuje Borivoja Rozmana ter da v sodniško funkcijo izvoli štiri sodnice.