

Čeprav so ptujsko arheološko zbirko iz nekdanje dominikanske cerkve skrili v zaboje in kleti že pred petimi leti, jo je zdaj spet mogoče videti. Mihael Toš je na ogled postavil virtualni arheološki muzej Ptuja (VAM) s fotografijami vseh takratnih eksponatov, stalno pa ga še dopolnjuje z novimi posnetki in detajli arheološkega bogastva. Tako je nekdanji muzej postavil v svoj sedanji muzej.
Ko avtor samo malo odškrne pogled v svoje delo, se to začne odpirati v neverjetnih razsežnostih. Sam je fotograf, računalničar, postavljalec spletnih strani, plačnik spletnih domen in seveda neumorni proučevalec zgodovine, duha preteklega in sedanjega časa, raziskovalec življenja.
VAM je v resnici samo "oddelek" v njegovi spletni galeriji Petava. V njej je še cela vrsta drugih, ki v vsebinsko, zgodovinsko in logično verigo nizajo podobe, spomenike in usode različnih mest od Dunaja preko Sarajeva in mnogih drugih evropskih mest pa vse do najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne. Več stotisoč posnetkov premore njegov fotografski arhiv, koliko jih je postavljenih v galerijo Petava, pa niti sam ne ve, saj jo nenehno dopolnjuje z novimi in širi s predstavitvami novih lokacij, novih spomenikov, novih dragocenosti. Kmalu bo dosegla milijon spletnih ogledov. Z virtualnih arheološkim spomenikom Ptuja je ljudem približal tudi tiste podrobnosti, ki jih arheologi obiskovalcem često niti pokazati ne bi mogli, sploh pa ne uspeli, poudarja Ivan Žižek in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Letos junija je Toš v svoji galeriji odprl še en pomemben "oddelek" - namreč ptujske mitreje. Njegova tehnologija prikazovanja je posebna. Če ponavadi spletne strani virtualni ogled zbirke ali prostora posnamejo z vrtljivo kamero, je Toš to nadgradil z detajli. Če posnetek kamere skušamo približati, da bi videli detajl, se slika zamegli zaradi njene resolucije. Toševa predstavitev pa omogoča, da si izberemo predmet ali eksponat, potem pa nam ob njem ponudi še celo vrsto fotografij njegovih detajlov, napisov, celo podob z različnih zornih kotov, predmete s hrbta, z žabje in ptičje perspektive, kakršnih ne ujame nobena vrtljiva kamera.
"Zaradi mitrejev, svetišč boga sonca, Deo Soli, bi Ptuj moral biti mesto sonca. Tudi mitreji dokazujejo, da je že zdavnaj bil kozmopolitsko mesto. Ne smemo pozabiti, da se je na primer rimska vojaška legija, ki je taborila tu, preselila na sever in tam v resnici položila temelje in ustanovila Dunaj. Ptujski mitreji so izjemen potencial, le da se tega večina premalo zaveda. V Bosni ali na Madžarskem imajo le nekaj mitrejskih kamnov, pa jih predstavljajo z veliko spoštljivostjo in ponosom. Vsaj festival mitraizma bi morali imeti tu."
"Ko so ob načrtovanju evropske prestolnice kulture 2012 obljubljali prenovo duha, sem v tem začutil veliko priložnost za to mesto. A se žal nič takega potem ni zgodilo," pravi Toš, ki se je sam na prestolovanje Ptuja dobro pripravil. Galerijo Petava je na splet postavil prav v začetku tistega leta kot svoj prispevek k pričakovani in obljubljani prenovi duha tega mesta. Od evropskega denarja za EPK seveda ni videl niti centa, saj "gre za drug kapital, ne za evre", poudarja. Takrat je v galerijo že lahko postavil še en pomemben "oddelek" - namreč zgodovino in podobe ptujskega gledališča. Kot germanist je pripravil magistrsko nalogo o nemškem obdobju tega gledališča .
Seveda v galerijo, kakršna je Petava, sodijo podobe mesta in na spletno domeno visitptuj (iPtuj)je postavil podobe v "ultimativno virtualno izkušnjo" po svojem receptu prikazovanja stvari od prvega pogleda do detajlov. "Obstaja velik deficit v zavedanju, kaj zares imamo.To moramo čimprej odpraviti." Toševo oko in fotoaparat ne spregledata nobene podrobnosti. Opazil je, koliko levov je na pročeljih ptujskih hiš in tudi to kaže, kakšno veljavo in položaj je mesto imelo v zgodovini. Zaveda se, da spletne galerije plenijo obiskovalce z povsem drugimi vsebinami, pa je hudomušno vtaknil v Petavo še "oddelek" Erotika iz Ptuja. A v njem so podobe figur s ptujskih hiš in spomenikov, kajti "prava erotika sta ljubezen in estetika".
Tako kot Ptuj v podobah je doslej v tisočih podobah "razstavil" tudi Dunaj. Iz že poudarjenega zgodovinskega dejstva o zaporedju nastanka teh dveh mest bo prihodnje leto v Petavi uredil tudi iWien.
Če človek veliko razmišlja o duhu mest, različnih obdobij in kultur, ga še posebej presune srečanje s pomniki, dejstvi in ostanki koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne. Mihael Toš se je tako lotil še zdaj že izjemnega virtualnega muzeja holokavsta. Tudi ta je poseben "oddelek" Petave. Do podrobnih lokacij, ostankov in spomenikov od Auschwitza do Ljubelja pa nas pripelje izjemna podoba dveh levov, ki varujeta prav posebno geslo. Na vhodnem portalu hiše v ptujski Murkovi ulici je neizpodbiten dokaz, katero modrost in kako jo je zlorabil nacizem. "Arbeit adelt, Bildung macht frei. 1884." Delo plemeniti, izobrazba osvobaja. Nikjer doslej na svojih popotovanjih, v svojih raziskovanjih še ni odkril zapisanega tega izvirnega spoznanja. Vso njegovo početje, vso neplačano delo, vse poti, vse "pokrije" njegova agencija Tosch TV. Zato, da bi se zares vrnili k izvirnemu motu z grba na ptujski hiši, da bi se začel prerojevati duh mesta, ki ga ima preprosto rad.
Njegove fotografije pa so raztresene tudi izven njegove galerije Petava. Na spletnem Googlovem zemljevidu, kjer skrbno izbirajo kakovostne podobe, je Toševih že tudi nebroj. Na ikone, pod katerimi se skrivajo njegovi posnetki, so doslej ljudje kliknili že skoraj 41 milijonov krat.
Komentarji