Tiskane izdaje
Ljubljana – Internet je kriv, pa tudi zaslužen za marsikaj. Iz lastnega naslanjača lahko kupujemo, kar koli nam pade na pamet, prav tam pa nas lahko neznanec ogoljufa – iz svojega varnega fotelja. Tema današnjega svetovnega dneva potrošnikov je posvečena digitalni varnosti. Za uvod pa zgodba, kakršnim se prav na ta način želimo izogniti.
Dobra plat digitala je tudi dostopnost do informacij: uporabniki vse slabe izkušnje popišejo in delijo po spletnih kanalih. Potrošnik lahko v trenutku izve, da so nekoga v Zagrebu ali v Berlinu opeharili po natanko enakem scenariju. Razlika je v tem, da eni nasedejo, srečnejšim pa se še pravi čas prižge rdeča luč. A informacija je dober opomin vsem, ki se bodošele lotili iskanja blaga ali storitve po spletu.
Pozor pred arhitektko Stello
Gospa, recimo ji Tanja (njene podatke hranimo v uredništvu), je ena tistih, ki so nasedli. V silni želji dobiti primerno, ne predrago najemno stanovanje v Ljubljani se je zapičila v ponudbo na Bolhi: 50 kvadratnih metrov, v centru mesta, luksuzno opremljeno, s parkiriščem, za vsega 350 evrov na mesec. Terna. V navalu navdušenja je sprožila komunikacijo po elektronski pošti z neko gospo Stello Evers, arhitektko iz Litve, poročeno s Slovencem, trgovskim potnikom, s katerim sta se za tri leta preselila v Litvo. Ljubljansko stanovanje oddajata, in to prek spletne strani Airbnb. Kandidat zanj naj pošlje svojo fotografijo s podatki, da bo lahko aktivirala Airbnb rezervacijski sistem, in na tam objavljeni bančni račun vplača prvo najemnino, skupaj z dvakrat tolikšno varščino. Ko banka potrdi vplačilo, bo stranka dobila ključe od agenta Airbnb. Po ogledu stanovanja bo z njim podpisala pogodbo, če si premisli, bo dobila denar do zadnjega centa vrnjen.
Tanja je nič hudega sluteč storila tako, a »najemodajalki« ni bilo dovolj. Z izgovorom, da ima še enega kandidata, z boljšo ponudbo, je od Tanje izvabila dodatni dve najemnini. Po pošti se je vrnilo le obvestilo, da je dogovor preklican. Plačanih 1750 evrov je izpuhtelo. Dogodek je prijavila policiji.
Oškodovanka si že sama očita naivnost in neprevidnost. Gnala jo je neustavljiva želja, spodbudile pa dosedanje dobre izkušnje s storitvami Airbnb. Nič spornega ni odkrila ne pri internetnem preverjanju imena ponudnice, niti pri brskanju za lokacijo. Spregledala pa je nekaj podrobnosti, ki so se kasneje, ko je postopek analizirala, izkazale za pogubne. Bolha je oglas (zaradi dvoma v resničnost) po dveh dneh umaknila. Za Airbnb velja, da se denar dosledno vplačuje prek sistema, ne prek banke, posebnih terenskih agentov nimajo, v konkretnem primeru pa je bil napačen tudi spletni naslov – abnb s končnico. Jasno, goljufi so vzpostavili lažno spletno stran, zelo podobno resnični. Podobne primere (nemara z istimi storilci) so nedavno zasledili v Zagrebu, pa tudi v Ljubljani.
Vedo, kako pretentati človeka
Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov na internetu SI-CERT je lani obravnaval 2300 incidentov, od tega 1058 iz naslova goljufij in prevar, kamor sodijo tudi spletni nakupi. Trend narašča (leta 2015 so obravnavali 618 goljufij, leto kasneje že 854). Pogosta posledica spletnih goljufij je finančno oškodovanje. Kot pravi Nataša Klenovšek Arh iz SI-CERT, je najbolj skrb zbujajoče to, da goljufi za svoj podvig ne potrebujejo naprednih računalniških znanj, ampak le poznavanje tehnik socialnega inženiringa – po domače povedano, kako pretentati človeka.
Na njihovih spletnih straneh varninainternetu.si budno spremljajo (in popisujejo) tudi prevare z Airbnb. V letu 2016 so jih obravnavali 14, lani pa 11. Žrtvam svetujejo, naj dogodek prijavijo lokalni policijski postaji, saj je policija edina pooblaščena za pregon takšnih dejanj. »Žal pa je po naših podatkih uspešnost reševanja teh kaznivih dejanj precej majhna, saj gre v večini primerov za goljufije iz tretjih držav, kamor naša zakonodaja ne seže,« ugotavljajo.
Nakazila gredo običajno prek plačilnih sistemov, ki ne omogočajo sledenja denarja. Na SI-CERT še niso imeli primera, ko bi žrtev dobila vrnjen denar, ki je bil nakazan prek plačilnega sistema Western Union. Če gre nakazilo vendarle na bančni račun, pa so imetniki najpogosteje t.i. denarne mule, ki denar takoj po prejemu dvignejo in po drugi poti pošljejo naprej. Zato je pred nakazilom denarja nujno preveriti verodostojnost ponudbe na spletu.
Način delovanja je znan
Rastoči trend rasti policiji prijavljenih prijavljenih goljufij je še bolj strm. Leta 2015 so jih obravnavali 73, leto kasneje 99, lani pa že 147. Prek spleta se dogajajo goljufive prodaje avtomobilov, traktorjev, tovornjakov, koles, ponujanje kreditov in posojil, prodaje letalskih kart, odkupa zlata, najema apartmajev itd.
Kot pravi Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, storilci s pridom izkoriščajo naivnost oškodovancev, pasti pri nakupovanju blaga in storitev ter anonimnost, ki jim jo zagotavlja splet. Ljudi spodbujajo k temu, da verjamejo lažnim oglasom, opremljenim s fotografijami. Tuji storilci uporabljajo poleg tujih tudi domače spletne portale oziroma oglasnike. Oglase oddajajo tako, da spreminjajo in ovirajo izsleditev preko IP računov, hitro spreminjajo in ukinjajo uporabniška imena, izogibajo se stikom prek telefona, uporabljajo le e-pošto ali forume, največkrat komunicirajo v angleškem jeziku, če uporabljajo slovenščino, je ta »polomljena«, prevedena s spletnim prevajalnikom.
Preiskovanje spletnih goljufij je izredno oteženo, saj je policija za uspešno izsleditev storilca vezana na mednarodno policijsko sodelovanje. Storilci se velikokrat nahajajo v tretjih državah (izven EU) in za izvedbo goljufij ne uporabljajo lastnih bančnih računov, ampak bančne račune sorodnikov, prijateljev ali nepovezanih oseb.
