»Splošni dogovor z ZZZS je kot tržnica«

Zagorje – V varstveno-delovnih centrih (VDC) oziroma zavodih se še ni polegel hrup zaradi netransparentnega financiranja, ki povzroča tudi desetkratne razlike v cenah oskrbnega dne, že se spopadajo z novo težavo: v vladni skupini za določanje standardov jih bo zastopala njihova Skupnost organizacij za usposabljanje (Sous). Prav njo pa v zavodih krivijo za večletno nesprejemljivo financiranje.

»V to skupino si želimo tudi direktorji VDC, a brez posrednikov,« pravi Špela Režun, direktorica zasavskega VDC, ki je izračunala, da je njihovih sto dvajset uporabnikov zaradi sedanjega financiranja na leto prikrajšanih za 400.000 evrov: »Krivca sta Sous, ker se je v vseh teh letih tako 'dobro' pogajal in netransparentno deloval, ter zdravstvena zavarovalnica (ZZZS), ker to dopušča, ne da bi jo zanimala vsebina. A nazadnje gre za proračunski denar in kršenje sistema.« Na poziv ministrstva za zdravje, naj Sous v delovno skupino, ki bo pripravila način in višino plačila za zdravstveno nego uporabnikov vseh socialnovarstvenih zavodov, imenuje predstavnika, se je sestal izvršni odbor skupščine Sousa. »Zaradi stališča, da je Sous do zdaj dobro zastopal vse skupine izvajalcev zdravstvenih storitev, so v skupino imenovali mene,« je za Delo pojasnila predsednica Sousa, predsednica skupščine Sous in direktorica CUDV Dolfke Boštjančič Draga Valerija Bužan. Z ministrstva za zdravje in iz vladnega kabineta na vprašanje, ali bodo morda poskusili rešiti »zadrego« VDC, niso odgovorili.

Zamere VDC do Sousa

Zamere »prikrajšanih« VDC do krovne skupnosti Sous niso nove.

VDC Zagorje ima kot socialnovarstveni zavod pod krovom ministrstva za delo priznano financiranje zdravstva, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje oziroma ZZZS. VDC je s prvo bivalno enoto leta 2009 dobil priznane tudi zdravstvene storitve za del uporabnikov. Nekateri VDC, pravi Režunova, imajo to storitev priznano tudi za dnevno varstvo … V tem je zgodovinskost zamer do Sousa. Bužanova, na katero je zaradi finančnega »nereda« v zavodih v preteklosti letelo največ očitkov, te v celoti zavrača: »Cena zdravstvene nege v VDC je nižja glede na manjše potrebe uporabnikov. Očitki o razlikah med višinami cen v posameznih centrih in posploševanje, da je treba to poenotiti, je podobno neustrezno, kot če bi primerjali potrebe v vrtcu za predšolske otroke in domu za starostnike.« Bužanova dodaja, da je dosežene standarde treba še zvišati: »Etično bi bilo, da se za doseganje tega posamezniki ne bi zažirali v sorodne ustanove, posameznike in združenja ter jim odžirali tako preteklo dobro delo kot tudi dobro ime.«

Starost kot merilo za standardizacijo zavrnjeno

Podlaga za financiranje zdravstvene nege za uporabnike VDC je zakon o zdravstveni dejavnosti, ki mu vsako leto sledi splošni dogovor z ZZZS. »Ta je kot tržnica, na kateri se določa cenik za posamezni zavod, saj osnova niso potrebe uporabnikov,« pravi Režunova. Pogajalec VDC je po zakonu Sous. Lani je kazalo, da se bodo stvari uredile. Sous je na pritisk javnosti sklical izredni sestanek in določil novo merilo za standardizacijo zavodov, ki je temeljilo na starosti uporabnikov. Ker so tako merilo na državni ravni zavrnili, je zadeva spet na mrtvi točki, uporabniki zasavskega VDC pa še vedno na repu lestvice cen za oskrbni dan; njihov je vreden 4,8 evra ali desetkrat manj kot prvi na seznamu ZZZS.

Povprečna cena oskrbnega dne v zavodih znaša 14,8 evra na uporabnika, ponderirano povprečje s številom uporabnikom pa skoraj 19 evrov na oskrbni dan. »Na letni ravni dobijo uporabniki naše stanovanjske skupnosti – takšnih je dvajset –, v masi ZZZS vsaj 70.000 evrov premalo. Ker imajo nekateri priznano zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo … tudi za dnevno varstvo, je 120 naših uporabnikov oškodovanih za vsaj 400.000 evrov,« zatrjuje Režunova. Pred dnevi je ZZZS zaprosila za dostop do informacij javnega značaja, saj hoče pridobiti podatke o financiranju socialnih zavodov od leta 2009 in s tem dobiti izračun, za koliko so bili uporabniki v resnici oškodovani.