Spodbujanje potrošnje za pot iz krize

Opozicija kritizira vladne ukrepe, LMŠ s programom za okrevanje gospodarstva, SD pa opozarja zlasti na pomanjkanje socialnega dialoga.

Objavljeno
18. maj 2020 19.00
Posodobljeno
18. maj 2020 19.15
Turistični vavčerji po 400 evrov za vsakega prebivalca in temeljni državljanski dohodek, bi po mnenju LMŠ vplivali na večjo potrošnjo. Foto Mavric Pivk/delo
Ljubljana – Vladni pristop je v marsičem prepočasen, nejasen, tudi zgrešen, so prepričani v opozicijski LMŠ, kjer so pripravili svoj predlog programa za blažitev gospodarske in socialne krize. Tudi v Levici in SD imajo veliko pripomb na pakete ukrepov za blažitev posledic epidemije.

»O vseh paketih smo slišali bleščeče napovedi, kako bo to vse rešilo, a se je pokazalo, da ni povsem tako. V to zakonodajo se je tlačilo ukrepe, ki niso povezani z gospodarstvom,« je predsednik LMŠ Marjan Šarec kritičen do dosedanje interventne zakonodaje. Gospodarstvo lahko ugasneš čez noč, zaženeš pa ga zelo težko, posebno ko udari recesija in je blagajna prazna, je dejal Šarec in spomnil, da je imel lanski proračun presežek, »ki ga je bilo nekaj več ali približno toliko, kot se je zapravilo za zaščitno opremo, in je do zdaj že izpuhtel«.

image
LMŠ je pod vodstvom Marjana Šarca pripravila svoj program za izhod iz recesije.

LMŠ je, ker »ne želijo samo kritizirati«, pripravila svoj program za izhod iz recesije in zeleno spodbuditev razvojnega preboja, ki so ga zasnovali v sodelovanju z ekonomistom dr. Jožetom P. Damjanom. »To je naše videnje problematike in prihodnosti, ki ne bo tako zelo lepa, če se je bomo spet lotili napačno. Vemo, da banke spet ne dajejo kreditov in da poroštvo ni uspešno. Če bomo spet zašli v spiralo varčevanja in ne bomo spodbujali potrošnje, to pomeni, da se iz prejšnje krize nismo nič naučili,« je prepričan Marjan Šarec.

Njihova alternativa je spodbujanje domačega povpraševanja, dolgoročna vlaganja v javno infrastrukturo, nadgradnja in finančna okrepitev javnega zdravstvenega sistema, tudi za preprečevanje že zdaj občutnega povečanja brezposelnosti in tudi zato, da se ne bi povpraševalni šok, ko je potrošnja padla za več kot četrtino, podaljšal še dolgo v prihodnost. Navedli so več kratko- in srednjeročnih korakov, skupaj vrednih skoraj 1,8 milijarde evrov. Potrošnjo bi, denimo, spodbujali s turističnim vavčerjem za 400 evrov za vsakega prebivalca in začasnih temeljnim državljanskim dohodkom sto evrov za porabo v Sloveniji.

SD pa je vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve. Po besedah poslanca Soniboja Knežaka so kritični do tega, da pri pripravi dosedanjih ukrepov ni bilo socialnega dialoga. Ukrepi bi bili precej uspešnejši, če bi šli po poti ekonomsko-socialnega sveta. Aprila je bilo v primerjavi z lani skoraj 15.000 brezposelnih več, napovedi Umarja in evropske komisije za naprej niso spodbudne. »Kar posebej skrbi je, da vlada hkrati ni predvidela nekega scenarija za 'dan potem',« meni Soniboj Knežak. Veliko denarja je bilo, po mnenju poslanca SD, razdeljenega po političnih odločitvah, večinoma za kratkoročne ukrepe, posebno »v obliki subvencij, ki so bile bolj kot gospodarstvu namenjene nagovarjanju volivcev, saj so bile poleg gospodarstva, ki dejansko potrebuje pomoč, vključene številne kategorije, ki se jim stanje zaradi krize ni popolnoma nič poslabšalo«.

LMŠ bi dala vavčerje za 400 evrov in 100 evrov temeljnega dohodka.
SD kritična zaradi pomanjkanja socialnega dialoga.
Levica za naslednjo intervencijo v gospodarstvo.


Še ostrejši je poslanec Levice Miha Kordiš: »Vlada ne razume potreb in težav ljudi, je nesposobna pri izvajanju ukrepov, ne razume niti gospodarstva.« Opozoril je, da bo preklic epidemije v negotovost postavil številne družbene skupine. »Nujna je naslednja intervencija države v gospodarstvo za zagotavljanje delovnih mest, blaginje ljudi, spopad z ekonomsko krizo kapitalizma,« meni Kordiš, ki pa bi, po potrebi, razmišljal celo o nacionalizaciji ključnih institucij v bančnem sektorju in strateških proizvodnih obratov.