
Postanite naročnik | že od 14,99 €


Kot so zapisali, je ministrstvo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije prek mednarodno odprtega, anonimnega, javnega in interdisciplinarnega natečaja našlo najprimernejšo rešitev za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani. Spomenik sestavljajo trije elementi – zastava, napis in talne luči, ki simbolizirajo gibanje ljudi. Rešitev mora potrditi še vlada.

Avtorji izbrane rešitve so kipar in profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Alen Ožbolt, arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi. Predvideli so, da bi ob robu Trga republike stal drog s slovensko zastavo, tla trga pa bi bila prepredena s talnimi lučmi, ki bi še posebej v temi zasijale in predstavljale gibanje ljudi. Obeležje bi dopolnili z napisom, kaj točno bi pisalo in kje se bo napis nahajal, danes niso razkrili.
Odločitev komisije so predstavili minister za obrambo Borut Sajovic, namestnik predsednice ocenjevalne komisije Božidar Jezernik in generalni direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Matjaž Ravbar.
»Spomnimo se tistih vročih junijskih dni leta 1991, ko smo se množično, složno in enotno poklonili slovenski zastavi,« je ob predstavitvi izbrane rešitve dejal Sajovic. Po njegovih besedah je torej ideja spomenika »množično zbrani v poklon slovenski zastavi«. Označil jo je kot navdušujočo, na zgodovinskem kraju pa bi ohranjala spomin na dogodke ob osamosvojitvi.

Božidar Jezernik je na Facebooku navedel, da smo po dolgem postopku in ob številnih »kuharjih« končno dobili spomenik slovenske osamosvojitve. »Glede na vse omejitve prostora ter njegovo izjemno simbolno in čustveno težo so avtorji prvonagrajenega predloga ponudili presenetljivo domiselno rešitev. Predlog prostor izkoristi premišljeno in ga preobrazi v simbolni prostor, v katerem se srečujejo naša preteklost, sedanjost in prihodnost,« je zapisal.
Težave pri iskanju rešitve je povzročala majhnost in kulturna zaščitenost Trga republike, ki onemogoča velike posege vanj. Postaviti spomenik v klasičnem smislu bi po njegovih besedah pomenilo postaviti »protiutež spomeniku revoluciji«, s čimer bi kršili zaščito trga. »Hkrati pa bi naredili prav gotovo nekaj, kar ne bi bilo ne prav okusno ne prav posrečeno,« je dodal. Izbrana rešitev pa po njegovem mnenju deluje, ker bo povezala preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, povezuje pa se tudi z bližnjo stavbo državnega zbora.
Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino ministrstva Matjaž Ravbar je dejal, da so iskali celovito rešitev in umetniško odličnost predlagane rešitve, kar je pomembno z vidika simbolnosti, sporočilnosti in izvirnosti. Ob 35. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo praznujemo letos, si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev, ki jo bo predstavljal spomenik, je izpostavil.
Vlada je sicer za ta projekt rezervirala dva milijona evrov. Ravbar pa je dejal, da dejansko vrednost investicije izbrane rešitve težko ocenijo, saj so se aktivnosti za izvedbo projekta šele začele. Sajovic pa je poudaril, da mora izbrano rešitev zdaj potrditi še vlada, špekulacije o ceni pa po njegovem mnenju »niso na mestu«.

Ocenjevalno komisijo poleg Ravbarja in Jezernika sestavljajo še predsednica arhitekta in vizualna umetnica Apolonija Šušteršič, vizualni umetnik Tobias Putrih, arhitekt Aleš Vodopivec, slikarka Uršula Berlot Pompe, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel, arhitekt Rok Žnideršič in arhitekt Miloš Kosec.
Na natečaj so sicer prejeli 36 idej. Za izbrano rešitev so podelili nagrado 15.000 evrov, podelili pa so še dve nagradi v višini 6900 evrov ter tri priznanja po 4500 evrov, odškodnine pa so vredne 1200 evrov, je navedel Ravbar.
Komentarji