Spomin na dan, ko so partizani rešili Tita

Na slovesnosti v Drvarju je bilo slišati tudi pozive k uporu zoper izkoriščevalce. Med udeleženci tudi Titov prvoborec.

Objavljeno
25. maj 2019 15.45
Posodobljeno
25. maj 2019 22.00
Pot do nekdanje Titove barake je bila zaprta, saj se je pred dvema mesecema zrušilo kamenje na streho lesenjače. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Drvar – Ob reki Unac in pod nekdanjo Titovo lesenjačo so danes slovesno obeležili 75-obletnico desanta na Drvar. Prav 25. maj so v nekdanji Jugoslaviji praznovali rojstni dan predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, takratnim generacijam pa se je vtisnil v spomin kot dan mladosti, osnovnošolci pa so bili tega dne sprejeti v mladinsko organizacijo.

Približno tisoč antifašistov se je danes zbralo v tem bosanskem mestecu s pretežno srbskim prebivalstvom in obudilo spomin na dogodke pred tričetrt stoletja, ko je nemški okupator s pomočjo ustaške vojske in četnikov hotel zajeti vrhovni štab s Titom na čelu. Že zjutraj so antifašisti položili vence k povsem sesutem spomeniku padlih partizanov nad Drvarjem. Slovensko delegacijo zveze borcev je vodila nekdanja partizanka in upokojena novinarka Valerija Skrinjar Tvrz. Titova lesenjača, od koder je prav na današnji dan pred tričetrt stoletja pobegnil v gozd, je bila zaradi udora kamenja pred dvema mesecema na streho objekta iz varnostnih razlogov zaprta.

image
Slovensko borčevsko organizacijo v Drvarju je vodila nekdanja partizanka Valerija Skrinjar Tvrz. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Zaradi predhodnih neuspelih sovražnikovih ofenziv na Neretvi in Sutjeski in neuspelih atentatov na Tita se je nemški okupator odločil za novo operacijo, katere glavni namen ni bil uničiti partizanske enote, temveč zajeti ali uničiti vrhovni štab s Titom na čelu, s čimer bi razbili osrednjo vodstvo NOB v Jugoslaviji. Načrt se je imenoval Konjičev skok in je obsegal padalsko-jadralni desant, v katerem je sodelovalo okoli 600 padalcev. S fanatično borbo so partizani obvarovali Tita, nemški okupator pa se je moral zadovoljiti z zajetjem Titove uniforma, džipa ter z zajetjem Randolpha Churchilla, sina takratnega predsednika britanske vlade Winstona Churchilla, ki mu je kasneje uspelo pobegniti.

image
Pot do nekdanje Titove barake je bila zaprta, saj se je pred dvema mesecema zrušilo kamenje na streho lesenjače. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Dušica Runjić, županja občine Drvar je zbrano množico pred muzejem NOB nagovorila z besedami, da so Drvarčani ponosni na polpreteklo zgodovino, da pri obuditvi spomina ne gre za oživljanje komunizma, temveč za spoštljiv spomin do vseh padlih partizanov, antifašistov, ki so dali svoja življenja za svobodo in tako povsem spremenili tok zgodovine. 

image
Skupina slovenskih antifašistov je prehodila približno deset kilometrov dolgo pot, po kateri se je Tito pred 75-letil umaknil in tako ubežal gotove smrti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Ljudem je dovolj izkoriščanja


»Mi moramo na primeru partizanskega boja vzgajati naše otroke, da se znajo upreti krivicam, če so jim storjene,« je povedala Runjićeva. Sead Đulić, predsednik antifašističnih borcev BiH je opozoril, da morajo biti antifašisti glasnejši v družbi, da politiki ne smejo dovoliti razdora med narodi, da je treba ustanoviti nove antifašistične brigade in se z vsemi silami boriti proti izkoriščanju.

image
Ko se Fahrudin Salihbašić iz Srebrenika spomni nekdanjih lepih dni mu po licu polzijo solze. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Udeleženec dneva mladosti v Drvarju Fahrudin Salihbašić iz Srebrenika je povedal, da mu dan mladosti pomeni srečo in veselje in druženje s prijatelji in znanci. »Ko se spomnim nekdanji srečnih dni mi polzijo solze  po licu. Postanem malce sentimentalen,« je priznal sogovornik, ki kljub strahotam vojne v 90-letih prejšnjega stoletja, ni izgubil vero v bratstvo in enotnost vseh poštenih in dobro mislečih ljudi. Za Sonjo Knez iz Trojan, ki je bila v Kisovcu dolga leta tudi soseda nekdanjemu slovenskemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku, pomeni nekdanji praznik dan mladosti spomin na vrednote, ki so vladale v nekdanji SFRJ. O današnjem času, ki ga živimo, pa ni želela izgubljati besed, tako slab se ji zdi.

image
Titov prvoborec Zdenko Duplančić. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Slovesnosti se je udeležil tudi borec prve proleterske brigade in udeleženec medvojnih dogodkov v Drvarju Zdenko Duplančić.

Več o tem v ponedeljkovem časopisu in na spletni strani delo.si