Sporazuma o povprečnini ne bo, dialog ostaja

Prihodnje leto bodo občine dobile najvišjo povprečnino doslej, a še vedno prenizko za financiranje vseh zakonskih stroškov občin.
Fotografija: Občine bodo pogajanja z vlado nadaljevale, predvsem za manj zapletene postopke pri sofinanciranju investicij. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Občine bodo pogajanja z vlado nadaljevale, predvsem za manj zapletene postopke pri sofinanciranju investicij. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Občine bodo prihodnje leto dobivale 589,11 evra povprečnine na prebivalca, kar je skoraj 16 evrov več kot letos. Pogajanj, barantanj, kot se je dopoldne izrazil minister za javno upravo Rudi Medved, letos ne bo. Finančni minister Andrej Bertoncelj je namreč ponudil največ, kot je lahko. Župani ocenjujejo, da je stroškov že za vsaj okoli 660 evrov na prebivalca. Dogovora niso podpisali, bodo pa z vlado iskali rešitve za znižanje stroškov občin.

Na jutranji sestanek s predstavniki občin je minister Bertoncelj prinesel izračun po veljavni metodologiji za izračun povprečnine in natanko toliko je občinam, prvič doslej, tudi ponudil. Občine so sicer zahtevale izračun povprečnine na podlagi dejanskih stroškov, najbolj jih je udaril sporazum s sindikati glede plač, in ne na podlagi povprečja zadnjih štirih let. Minister Medved je priznal, da imajo občine dejanskih stroškov več: »Resno bomo pristopili k spremembi metodologije za izračun povprečnine tako, da razkoraka med stroški in povprečnino ne bi bilo več.«

Robert Smrdelj, predsednik ZOS: »Trenutno smo preveč daleč narazen. Čeprav bo prihodnje leto najvišja povprečnina, bodo občine realno dobile 25 milijonov evrov manj.«
Robert Smrdelj, predsednik ZOS: »Trenutno smo preveč daleč narazen. Čeprav bo prihodnje leto najvišja povprečnina, bodo občine realno dobile 25 milijonov evrov manj.«


Razlika je trenutno precejšnja, razlaga predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj: »Trenutno smo preveč daleč narazen. Niso upoštevani tudi predvideni stroški zaradi sprememb zakonodaje in razhajamo se za okoli 27 evrov. Dejanskih stroškov tako ni za okoli 630 evrov, kot je bilo izračunano lani, ampak jih je okoli 660 evrov na prebivalca. Ključni razlog je zagotovo usklajevanje plač. Letos bodo občine za to nekaj dobile, a še vedno premalo. Čeprav bo prihodnje leto najvišja povprečnina, bodo občine realno dobile 25 milijonov evrov manj.«
 

Pogajanja o stroških in postopkih


V četrtek, ko bo vlada obravnavala proračun, katerega del bo tudi zakon o izvrševanju proračuna, bo zapisana tudi že povprečnina za leto 2021. Ta je zdaj določena na 588,30 evra. Župan Podčetrtka in predstavnik preostalih občin pri Skupnosti občin Slovenije Peter Misja je dejal, da so kakšna pogajanja, ki jih ne bo, še pričakovali: »Kljub temu pa smo ohranili raven pogovorov. Še se bomo pogovarjali predvsem o lažjih izračunih sofinanciranja investicij, povprečnini in stroških občin. Pa določiti bo treba, kaj so naloge občin in kaj države.«

Da so prav postopki pridobivanja sofinanciranja investicij neživljenjski, je opozoril tudi Smrdelj: »To je tudi pomemben del financiranja občin, na leto je tam okoli 70 milijonov evrov. Trenutno pa se samo s postopki na občinah ukvarja preveč ljudi, pogodbe podpisujemo šele oktobra. Tudi zaradi neživljenjskih postopkov občine tega ne moremo dobro uporabljati.«

Da bo financiranje občin treba spremeniti, da bodo dobile vsaj toliko, kolikor imajo stroškov, se po besedah obeh ministrov vlada zaveda. Trboveljska županja Jasna Gabrič upa, da bodo spremembe hitre: »Smo starajoča se družba in tega zdaj pri povprečnini ni zaznati. Če mora občina za starostnika v domu plačati 700 evrov na mesec, pa zanj v vsem letu dobi 573 evrov povprečnine, to ni vzdržno. Gre za sistemsko vprašanje, zagotovo vsega ne bi rešili s povprečnino. In medtem ko so sindikati dobili 300 milijonov, se mi na razpise za evropska sredstva sploh ne prijavimo, ker nimamo denarja za lastni delež.«

Komentarji: