Vodik gladi spore v Šaleški dolini
Kontič, Nikolić in Tašler bi se pobotali, če bi Teš za dolino proizvajal vodik in sofinanciral avtobuse na vodik
Odpri galerijo
Velenjski župan Bojan Kontič se je že ob predlanskem odprtju Vzorčnega mesta – hiše znanosti Velenje zazrl v navidezno prihodnost. FOTO: Brane Piano
Velenje – V torek se bodo morali velenjski svetniki odločiti, ali se strinjajo, da pooblastijo župana Mestne občine Velenje (MOV) Bojana Kontiča za podpis poravnave in sporazuma z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Mitjo Tašlerjem in generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojanom Nikolićem o umiku medsebojnih tožb. S tem pa ne bo samo konec tveganj za bilanci Teša in MOV – sporazum vse tri strani zavezuje tudi k razvoju čistejše energije in javnega prometa v Šaleški dolini.
Spomnimo, da MOV toži Teš za plačilo 0,75 milijona evrov za okoljsko škodo v letu 2016 po pogodbi iz leta 2014, katere podpisnik je tudi HSE, Teš pa od MOV s tožbo zahteva vračilo po isti pogodbi plačanih 1,81 milijona evrov za okoljsko škodo v letih 2014 in 2015. Zdaj Kontič svetnikom predlaga, naj ga pooblastijo za podpis sporazuma, ki so ga sprejeli na pogajanjih za sodno poravnavo, in razlaga: »Glede na negotov izid obeh gospodarskih sporov je sklenitev sodne poravnave ugodna tako za MOV kot tudi za Teš. Če MOV ne bi uspelo s tožbenim zahtevkom in bi Tešu uspelo, bi bila obveznost plačila zelo velika obremenitev za občinski proračun.«
Po sporazumu, ki ga predlaga Kontič, z njim pa se v Tešu in HSE strinjajo, bi sprti strani umaknili tožbi, a ne le to. Sporazum jih skupaj s HSE obvezuje tudi k rešitvi po mnenju MOV pretiranih podražitev oziroma cene toplotne energije, ki jo Komunalno podjetje Velenje za celotno Šaleško dolino prejema iz Teša. Tako bi ustanovili posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za znižanje obratovalnih stroškov in posledično znižanje cene toplotne energije.
Zajamčena cena goriva
Še več, sporazum omenja tudi novo energetsko dejavnost Teša za trg, in sicer proizvodnjo vodika kot pogonskega goriva. Po sporazumu bi se MOV in Teš lotila skupnega projekta za nakup avtobusov na gorivne celice oziroma vodik, gradnje polnilnice za vodik ter proizvodne enote za vodik v Tešu. Za projekt bi poskušali dobiti nepovratna sredstva. Občina bi kandidirala za sredstva za nakup avtobusov na gorivne celice, Teš pa za nepovratna sredstva za gradnjo polnilnice za vodik za polnjenje avtobusov in osebnih vozil ter dodatne enote za proizvodnjo vodika (elektrolizer) v Tešu, ki bi smel stati največ 0,6 milijona evrov. Hkrati bi Teš do 50 odstotkov ali z največ 0,3 milijona evrov sofinanciral tudi nakup avtobusov na vodik. Teš bi za potrebe javnega prevoza moral deset let zagotavljati preskrbo z vodikom po štiri do šest evrov za kilogram.
Če realizacije projekta ne bi bilo do konca leta 2020, se MOV in Teš obvezujeta, da bosta sodelovala v drugih projektih za izboljšanje kakovosti življenja v enakem obsegu.
Francoski lobisti na obisku
Da možnost zamenjave avtobusov s klasičnimi motorji velenjskega brezplačnega javnega mestnega prometa ni iz trte izvito, zatrjuje direktor občinske uprave MOV Iztok Mori: »V Tešu že proizvajajo vodik za lastne potrebe, mi pa se skupaj z zavodom Kssena – energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško že dve leti pripravljamo na javne prevoze na vodik. S Tešem smo se zdaj dogovorili, da bi, lahko tudi v sodelovanju s Petrolom Šaleški dolini zagotavljal vodik.«
MOV sodeluje v projektu in skupnosti evropskih mest, ki v javni mestni promet uvajajo vodik. Mori pravi, da pri tem sodelujejo tudi z ljubljansko strojno fakulteto in sedanjim koncesionarjem javnih prevozov v občini Nomagom.
Dogovori bi kmalu lahko postali konkretnejši. MOV je konec marca v zvezi s tem prijavila lobistični obisk francoskih družb Michelin in Safra Constructeur. »Pri nas so bili na našo pobudo,« pojasnjuje Mori.
Ni mogoče pričakovati, da bi mestni svet v torek zavrnil Kontičev predlog sporazuma s Tešem in HSE. Prav tako v torek bodo sprejemali tudi zaključni račun MOV za lani. V njem je zaradi rezervacij za morebitno plačilo Tešu velik presežek, ki bi lahko bil namenjen soudeležbi v kohezijskih projektih. Morda kaj ostane tudi za načrte z vodikom.
Spomnimo, da MOV toži Teš za plačilo 0,75 milijona evrov za okoljsko škodo v letu 2016 po pogodbi iz leta 2014, katere podpisnik je tudi HSE, Teš pa od MOV s tožbo zahteva vračilo po isti pogodbi plačanih 1,81 milijona evrov za okoljsko škodo v letih 2014 in 2015. Zdaj Kontič svetnikom predlaga, naj ga pooblastijo za podpis sporazuma, ki so ga sprejeli na pogajanjih za sodno poravnavo, in razlaga: »Glede na negotov izid obeh gospodarskih sporov je sklenitev sodne poravnave ugodna tako za MOV kot tudi za Teš. Če MOV ne bi uspelo s tožbenim zahtevkom in bi Tešu uspelo, bi bila obveznost plačila zelo velika obremenitev za občinski proračun.«
MO Velenje toži Teš za 0,75 milijona evrov. Teš toži MO Velenje za 1,81 milijona evrov. Po umiku tožb bi skupaj s HSE v Šaleško dolino za pogon avtobusov javnega potniškega prometa začeli uvajati vodik.
Po sporazumu, ki ga predlaga Kontič, z njim pa se v Tešu in HSE strinjajo, bi sprti strani umaknili tožbi, a ne le to. Sporazum jih skupaj s HSE obvezuje tudi k rešitvi po mnenju MOV pretiranih podražitev oziroma cene toplotne energije, ki jo Komunalno podjetje Velenje za celotno Šaleško dolino prejema iz Teša. Tako bi ustanovili posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za znižanje obratovalnih stroškov in posledično znižanje cene toplotne energije.
Zajamčena cena goriva
Še več, sporazum omenja tudi novo energetsko dejavnost Teša za trg, in sicer proizvodnjo vodika kot pogonskega goriva. Po sporazumu bi se MOV in Teš lotila skupnega projekta za nakup avtobusov na gorivne celice oziroma vodik, gradnje polnilnice za vodik ter proizvodne enote za vodik v Tešu. Za projekt bi poskušali dobiti nepovratna sredstva. Občina bi kandidirala za sredstva za nakup avtobusov na gorivne celice, Teš pa za nepovratna sredstva za gradnjo polnilnice za vodik za polnjenje avtobusov in osebnih vozil ter dodatne enote za proizvodnjo vodika (elektrolizer) v Tešu, ki bi smel stati največ 0,6 milijona evrov. Hkrati bi Teš do 50 odstotkov ali z največ 0,3 milijona evrov sofinanciral tudi nakup avtobusov na vodik. Teš bi za potrebe javnega prevoza moral deset let zagotavljati preskrbo z vodikom po štiri do šest evrov za kilogram.
Če realizacije projekta ne bi bilo do konca leta 2020, se MOV in Teš obvezujeta, da bosta sodelovala v drugih projektih za izboljšanje kakovosti življenja v enakem obsegu.
Francoski lobisti na obisku
Da možnost zamenjave avtobusov s klasičnimi motorji velenjskega brezplačnega javnega mestnega prometa ni iz trte izvito, zatrjuje direktor občinske uprave MOV Iztok Mori: »V Tešu že proizvajajo vodik za lastne potrebe, mi pa se skupaj z zavodom Kssena – energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško že dve leti pripravljamo na javne prevoze na vodik. S Tešem smo se zdaj dogovorili, da bi, lahko tudi v sodelovanju s Petrolom Šaleški dolini zagotavljal vodik.«
MOV sodeluje v projektu in skupnosti evropskih mest, ki v javni mestni promet uvajajo vodik. Mori pravi, da pri tem sodelujejo tudi z ljubljansko strojno fakulteto in sedanjim koncesionarjem javnih prevozov v občini Nomagom.
Dogovori bi kmalu lahko postali konkretnejši. MOV je konec marca v zvezi s tem prijavila lobistični obisk francoskih družb Michelin in Safra Constructeur. »Pri nas so bili na našo pobudo,« pojasnjuje Mori.
Ni mogoče pričakovati, da bi mestni svet v torek zavrnil Kontičev predlog sporazuma s Tešem in HSE. Prav tako v torek bodo sprejemali tudi zaključni račun MOV za lani. V njem je zaradi rezervacij za morebitno plačilo Tešu velik presežek, ki bi lahko bil namenjen soudeležbi v kohezijskih projektih. Morda kaj ostane tudi za načrte z vodikom.
