Spoštujmo vse, ki so v gorah doma - rastline, živali in ljudi
Mednarodni dan gora je letos posvečen biotski raznovrstnosti in prepoznavanju pomena, ki ga ima občutljivo gorsko okolje.
Odpri galerijo
Množičen obisk pa neposredno in posredno vpliva na rastline in živali. FOTO: Matej Ogorevc
11. december je mednarodni dan gora. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 2003, od takrat ga obeležujejo po vsem svetu. V Sloveniji so letošnji »praznik« posvetili biotski raznovrstnosti in prepoznavanju pomena, ki ga ima občutljivo gorsko okolje.
Gorska območja predstavljajo okoli 24 odstotkov kopnega dela našega planeta. So pomemben vir zalog pitne vode, ne le za prebivalce gorskih območij, pač pa tudi za mnoge, ki živijo v nižje ležečih krajih. Podpredsednica Planinske zveze Slovenije (PZS) Irena Mrak je v poslanici ob mednarodnem dnevu gora med drugim zapisala, da so »gorska območja posebna tudi glede rastlinskih in živalskih vrst, ki so se in se še vseskozi prilagajo posebnim geografskim razmeram – višjim nadmorskim višinam, zahtevnim reliefnim in klimatskim razmeram ter posledično intenzivnejši ujmi«. Gorski svet ne daje zavetja le rastlinskim in živalskim vrstam, pač pa v njem bivajo tudi ljudje.
Prilagajanje je mogoče le z dobrim poznavanjem razmer, upoštevanjem zakonov narave in s prilagajanjem človeških posegov v prostor, je še dodala Irena Mrak. Prav ljudje smo tisti, ki s poseganjem v naravo krojimo usodo gorskega sveta – podnebne spremembe, še posebej višje temperature namreč omogočajo, da se posamezne rastlinske vrste širijo na nadmorske višine, kjer jih nekoč ni bilo in rušijo tamkajšnjo biodiverziteto.
Povprečna letna temperatura zraka v zadnjih šestih desetletjih je povsod v slovenskih Alpah statistično značilno narasla, v povprečju za 2 stopinji Celzija, so izvlečki simpozija Obisk gora v času podnebnih sprememb, ki so ga pripravili junija letos. Dvig temperatur sega čedalje globlje v tla, tudi v najvišjih delih naših visokogorij lahko opazujemo krčenje območij stalno zamrznjenih tal. Število dni s snežno odejo se je prav tako zmanjšalo za mesec do dva.
Posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah se kažejo predvsem v krajši in količinsko manj izdatni dostopnosti vodnih virov (posledica je lahko občasna/stalna zapora planinskih koč), preobljudenostjo nekaterih gorskih območij v času poletnih vročinskih valov, višanju gozdne in drevesne meje, premiku nekaterih rastlinskih in živalskih vrst ter drobnice v višje lege, zamiku fenofaz (daljšanje vegetacijske dobe), krajši smučarski in turnosmučarski sezoni, večji eroziji nekdaj stalno zamrznjenih tal ter v pogostejših in številčnejših skalnih odlomih in podorih, še izhaja iz omenjenega poročila.
V času pandemije koronavirusa se je obisk gora v Sloveniji povečal, saj so ostale ena redkih oaz, kjer se je posameznik lahko (v miru) nadihal svežega zraku in razgibal ude. Veliko število Slovencev je v planinskih kočah izkoristilo tudi turistične vavčerje. Do 25. septembra je bilo v planinskih domovih unovčenih 14.241 bonov (1,8 odstotka glede na število vseh unovčenih bonov) v skupni vrednosti 761.000 evrov (0,7 odstotka glede na celotno vrednost).
Množičen obisk pa neposredno in posredno vpliva na rastline in živali, opozarjajo na PZS. »Dinamika obiskov gora je v današnjem času drugačna, kot je bila v preteklosti. Danes smo tudi kot obiskovalci v gorah prisotni skoraj ves čas, dan in noč, kar pomeni, da s svojimi tudi vse bolj raznovrstnimi aktivnostmi (ne le hoja in plezanje, ampak mnoge druge oblike rekreacije) posegamo v vsakdanje življenje rastlin in živali,« pojasnjuje Irena Mrak.
Veliko ljudi, ki zahajajo v gore, o njih ne ve prav dosti, prav tako številni pohodniki do občutljive narave niso razvili pravega odnosa. Poleti so oskrbniki planinskih koč opozarjali, da mnogi obiskovalci postojank niti lastnih smeti ne odnašajo v dolino.
»Zaradi novih gostov, ki večinoma ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah,« je oktobra povedal strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar.
Tudi nesreč je zaradi visokega števila ljudi, ki obiskujejo gore, posledično vedno več. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije so imeli letos 470 intervencij. Nekatere nesreče so posledica smole, druge slabe psihofizične pripravljenosti, a vse več jih je posredno povezanih tudi s podnebnimi spremembami oziroma so zaradi teh bolj izrazite in nepredvidljive.
Skalni odlomi in podori se praviloma zgodijo šele, ko je največja vročina mimo; snežni plazovi so redkejši, a ko se pojavijo, so lahko še bolj siloviti, zato je v lavinske nesreče vpletenih ljudi čedalje več.
»Z vidika podnebnih sprememb in obiska gora bodo naslednja desetletja zelo zapletena, saj se bo treba nanje še hitreje in bolj ustrezno odzivati. V prihodnje je nujen razmislek o ustreznih omejitvah oziroma prilagoditvah dnevnega obiska tega nekaterih najbolj obiskanih območij slovenskega dela Alp. Spremembam v naravi se mora prilagoditi tudi človek, saj je njegova tehtnica že tako iz ravnovesja, da bo vnovična vzpostavitev tega vse težja. Rezultati podnebnih raziskav kažejo, da se bo povečala energija v tistih planetarnih (Rossbyjevih) valovih, ki vodijo do atmosferskih blokad, to je situacij, ko nad nekim območjem dlje časa vztraja isti tip vremena, kar pogosteje vodi v vremenske ekstreme, katerih posledice so v razgibanih hribovitih in goratih pokrajinah še bolj izrazite,« je po simpoziju zapisal Miha Pavšek, višji strokovno-raziskovalni asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika.
Podnebni sistem bo po njegovih besedah najverjetneje še bolj občutljiv na podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida v zraku, kot so predvidevale pretekle ocene. Slednje še bolj odločno poudarja nujnost takojšnjega sprejetja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kar še posebej velja za nosilce gospodarskih dejavnosti v gorah ter njihove prebivalce in obiskovalce.
Gorska območja predstavljajo okoli 24 odstotkov kopnega dela našega planeta. So pomemben vir zalog pitne vode, ne le za prebivalce gorskih območij, pač pa tudi za mnoge, ki živijo v nižje ležečih krajih. Podpredsednica Planinske zveze Slovenije (PZS) Irena Mrak je v poslanici ob mednarodnem dnevu gora med drugim zapisala, da so »gorska območja posebna tudi glede rastlinskih in živalskih vrst, ki so se in se še vseskozi prilagajo posebnim geografskim razmeram – višjim nadmorskim višinam, zahtevnim reliefnim in klimatskim razmeram ter posledično intenzivnejši ujmi«. Gorski svet ne daje zavetja le rastlinskim in živalskim vrstam, pač pa v njem bivajo tudi ljudje.
Alpe se segrevajo hitreje kot drugi deli planeta, pred desetletji so bile tudi veliko bolj bele, z več snega in ledu.
Prilagajanje je mogoče le z dobrim poznavanjem razmer, upoštevanjem zakonov narave in s prilagajanjem človeških posegov v prostor, je še dodala Irena Mrak. Prav ljudje smo tisti, ki s poseganjem v naravo krojimo usodo gorskega sveta – podnebne spremembe, še posebej višje temperature namreč omogočajo, da se posamezne rastlinske vrste širijo na nadmorske višine, kjer jih nekoč ni bilo in rušijo tamkajšnjo biodiverziteto.
Šmarna gora je priljubljena planinska točka. FOTO: Jure Eržen/Delo
Posledice podnebnih sprememb v Alpah
Povprečna letna temperatura zraka v zadnjih šestih desetletjih je povsod v slovenskih Alpah statistično značilno narasla, v povprečju za 2 stopinji Celzija, so izvlečki simpozija Obisk gora v času podnebnih sprememb, ki so ga pripravili junija letos. Dvig temperatur sega čedalje globlje v tla, tudi v najvišjih delih naših visokogorij lahko opazujemo krčenje območij stalno zamrznjenih tal. Število dni s snežno odejo se je prav tako zmanjšalo za mesec do dva.
Posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah se kažejo predvsem v krajši in količinsko manj izdatni dostopnosti vodnih virov (posledica je lahko občasna/stalna zapora planinskih koč), preobljudenostjo nekaterih gorskih območij v času poletnih vročinskih valov, višanju gozdne in drevesne meje, premiku nekaterih rastlinskih in živalskih vrst ter drobnice v višje lege, zamiku fenofaz (daljšanje vegetacijske dobe), krajši smučarski in turnosmučarski sezoni, večji eroziji nekdaj stalno zamrznjenih tal ter v pogostejših in številčnejših skalnih odlomih in podorih, še izhaja iz omenjenega poročila.
Dinamika obiskov gora je v današnjem času drugačna, kot je bila v preteklosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Več ljudi, več smeti
V času pandemije koronavirusa se je obisk gora v Sloveniji povečal, saj so ostale ena redkih oaz, kjer se je posameznik lahko (v miru) nadihal svežega zraku in razgibal ude. Veliko število Slovencev je v planinskih kočah izkoristilo tudi turistične vavčerje. Do 25. septembra je bilo v planinskih domovih unovčenih 14.241 bonov (1,8 odstotka glede na število vseh unovčenih bonov) v skupni vrednosti 761.000 evrov (0,7 odstotka glede na celotno vrednost).
Množičen obisk pa neposredno in posredno vpliva na rastline in živali, opozarjajo na PZS. »Dinamika obiskov gora je v današnjem času drugačna, kot je bila v preteklosti. Danes smo tudi kot obiskovalci v gorah prisotni skoraj ves čas, dan in noč, kar pomeni, da s svojimi tudi vse bolj raznovrstnimi aktivnostmi (ne le hoja in plezanje, ampak mnoge druge oblike rekreacije) posegamo v vsakdanje življenje rastlin in živali,« pojasnjuje Irena Mrak.
Veliko ljudi, ki zahajajo v gore, o njih ne ve prav dosti, prav tako številni pohodniki do občutljive narave niso razvili pravega odnosa. Poleti so oskrbniki planinskih koč opozarjali, da mnogi obiskovalci postojank niti lastnih smeti ne odnašajo v dolino.
»Zaradi novih gostov, ki večinoma ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah,« je oktobra povedal strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar.
Triglav kot najvišji vrh ostaja magnet za planince. FOTO: Matej Družnik/Delo
Nesreče tudi posledica podnebnih sprememb
Tudi nesreč je zaradi visokega števila ljudi, ki obiskujejo gore, posledično vedno več. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije so imeli letos 470 intervencij. Nekatere nesreče so posledica smole, druge slabe psihofizične pripravljenosti, a vse več jih je posredno povezanih tudi s podnebnimi spremembami oziroma so zaradi teh bolj izrazite in nepredvidljive.
Skalni odlomi in podori se praviloma zgodijo šele, ko je največja vročina mimo; snežni plazovi so redkejši, a ko se pojavijo, so lahko še bolj siloviti, zato je v lavinske nesreče vpletenih ljudi čedalje več.
Alpski mak je trajnica visokogorskega pasu. FOTO: Matjaž Šerkezi
»Z vidika podnebnih sprememb in obiska gora bodo naslednja desetletja zelo zapletena, saj se bo treba nanje še hitreje in bolj ustrezno odzivati. V prihodnje je nujen razmislek o ustreznih omejitvah oziroma prilagoditvah dnevnega obiska tega nekaterih najbolj obiskanih območij slovenskega dela Alp. Spremembam v naravi se mora prilagoditi tudi človek, saj je njegova tehtnica že tako iz ravnovesja, da bo vnovična vzpostavitev tega vse težja. Rezultati podnebnih raziskav kažejo, da se bo povečala energija v tistih planetarnih (Rossbyjevih) valovih, ki vodijo do atmosferskih blokad, to je situacij, ko nad nekim območjem dlje časa vztraja isti tip vremena, kar pogosteje vodi v vremenske ekstreme, katerih posledice so v razgibanih hribovitih in goratih pokrajinah še bolj izrazite,« je po simpoziju zapisal Miha Pavšek, višji strokovno-raziskovalni asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika.
Podnebni sistem bo po njegovih besedah najverjetneje še bolj občutljiv na podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida v zraku, kot so predvidevale pretekle ocene. Slednje še bolj odločno poudarja nujnost takojšnjega sprejetja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kar še posebej velja za nosilce gospodarskih dejavnosti v gorah ter njihove prebivalce in obiskovalce.
