Sprejet finančni načrt za letos, zavrnjen za drugo leto

Izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrdila načrt za leto 2020.

Objavljeno
08. januar 2020 13.05
Posodobljeno
08. januar 2020 14.07
S finančnim načrtom se določajo prihodki in prejemki ter odhodki in izdatki ZZZS za leto 2020 za financiranje programov in storitev zdravstvene dejavnosti, za uresničevanje ostalih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za delo službe ZZZS. FOTO: Blažž Samec/Delo
Na današnji izredni skupščini ZZZS je bil sprejet finančni načrt za letos in zavrnjen načrt za leto 2021. Člani skupščine ga namreč niso hoteli potrditi, saj bi radi počakali na zagotovila vlade, da bo državni proračun v prihodnjem letu prevzel financiranje terciarja 1, ki vključuje izobraževalno in raziskovalno dejavnost klinik in inštitutov.

Če se bo to zgodilo, bo zdravstvena blagajna prihodnje leto bogatejša za 30 milijonov evrov, v državnem proračunu pa bodo morali zagotoviti toliko denarja za kritje stroškov terciarja 1.

Marjan Sušelj, direktor ZZZS, je uvodoma dejal, da bodo vztrajali pri očiščenju blagajne financiranja nezdravstvenih storitev. Že v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki jo je državni zbor sprejel leta 2016, je bilo namreč določeno, da se stroški specializacije, pripravništva in terciarja prenesejo na proračun, pa se to do danes ni zgodilo. Ker želijo, da se to dokončno realizira, so sklenili počakati s sprejetjem finančnega načrta za leto 2021.

»Minister za zdravje Aleš Šabeder podpira prenos obveznosti iz blagajne ZZZS na državni proračun, vendar je treba za to vzpostaviti sistemsko ureditev. Potrebna bo previdnost v smislu, da bo ta denar tudi v prihodnosti, torej ko bo ta transfer izveden, porabljen za namene, ki so zelo pomembni. Gre za financiranje inovativnih praks, učečih in vse raziskovanje v okviru terciarja 1,« je opozoril Tomaž Pliberšek, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Dodal je, da bodo vlagali vse napore, da bo ta transfer uresničen.

Če finančnega načrta za letos ne bi sprejeli, bi po Sušljevih besedah zdravstvo začasno financiralo po dvanajstinah, torej glede na realizacijo po mesecih v preteklem letu. V prvih mesecih bi tako imeli na voljo bistveno manj denarja – okoli sto milijonov evrov – za delovanje zdravstvenega sistema. To bi pomenilo destabilizacijo poslovanja izvajalcev zdravstvenih storitev, lahko bi se začelo zamikati izplačevanje nadomestil za bolniške, ZZZS bi z zamikom plačeval nekatere račune itd., je opozoril prvi mož javne zdravstvene blagajne.

Finančni načrt predvideva za 204,7 milijona evrov višje prihodke v primerjavi z lani in bodo znašali 3,309 milijarde evrov.
Odhodki pa se bodo letos povečali za 266,3 milijona evrov oz. 8,7 odstotka na 3,320 milijarde evrov. Tako je predvideno, da bo ZZZS posloval z 10,4 milijona evrov minusa, kar bodo pokrili s presežki sredstev iz preteklih let.

ZZZS bo od 22,9 milijona evrov, koliko bodo imeli na voljo več za povečanje obsega programov in pravic, pet milijonov namenil za skrajševanje čakalnih vrst, dodatnih 5,2 milijona evrov za draga bolnišnična zdravila, slaba dva milijona evrov za širitev pravic na področju cepiv in 800.000 evrov za širitev programov Dora in Svit.

Širijo tudi pravice do nekaterih medicinskih pripomočkov, zaradi česar je danes skupščina potrdila spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci za medicinske pripomočke za inkontinenco bodo dobili eno oz. za nekatera zdravstvena stanja dve plenici na dan več. Širi se pravica do merilnikov krvnega sladkorja za nekatere bolnike s sladkorno boleznijo. Vrednost širitve pravic do zdravstvenih pripomočkov je na letni ravni ocenjena na skoraj 10 milijonov evrov, a bodo spremembe začele veljati v drugi polovici leta.

Soglasje k finančnemu načrtu mora dati še vlada. Ta naj bi tudi pripravila predlog, da bi spremenili oz. sprostili odlok o najvišjem obsegu izdatkov ZZZS za letos. Zaradi odloka so namreč primorani že nekaj let zamikati plačevanje stroškov, ki presegajo okvir odloka, na naslednje leto. Iz lanskega leta so na letos prenesli plačilo 40 milijonov evrov.