Zaostrovanja na področju upokojevanja pred 2020 ne bo

Ljubljana - Na ministrstvu za delo (MDDSZ) bodo do konca leta pripravili Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in jo po sprejemu na vladi predložili v obravnavo ekonomsko socialnemu svetu (ESS). Kot je zagotovil Peter Pogačar z ministrstva, pred 2020 pogojev za upokojevanje ne bodo zaostrovali.

Kar zadeva status upokojenih samostojnih podjetnikov so na ministrstvu za delo predstavili nov predlog, po katerem bi svojo dejavnost lahko nadaljevali in polno pokojnino prejemali le tisti samostojni podjetniki, ki bi izpolnili oba pogoja, starost 63 let in 40 let delovne dobe; razen tega bi morali zaposlovati vsaj eno osebo za nedoločen čas ter opravljati dejavnost najmanj eno leto pred upokojitvijo. Še strožji kriteriji bi veljali v primeru samozaposlene osebe, ki bi morala doseči starost 65 let in imeti hkrati 40 let delovne dobe.

Obrtniki vladni predlog zavračajo in vztrajajo pri svojem predlogu: ko bi samostojni podjetniki izpolnili oba pogoja za upokojitev (40 let delovne dobe in 60 let starosti) lahko nadaljujejo s svojo dejavnostjo, plačujejo vse prispevke in davke, hkrati pa prejemajo polno (100 - odstotno) pokojnino. Kot pravi predsednik združenja obrti in podjetnikov Drago Delalut je pokojnina pridobljena pravica, ne glede na to, kdaj jo dosežeš. »Samostojni podjetniki, ki zaposlujemo ljudi, želimo svojo dejavnost opravljati naprej tudi zato, da ohranimo delovna mesta. Zavzemamo se tudi za plačevanje vseh davkov in prispevkov, da bi na ta način preprečili nelojalno konkurenco. Vladni predlog, po katerem bi bila po novem starostna meja 63 let se nam ne zdi dobra rešitev. Ko nekdo izpolni delovno dobo že pri 60-letih ne more čakati in zapreti svoje obrti za tri ali pet let, da bi se potem ponovno aktiviral,« je pojasnil Delalut. Socialni partnerji se bodo z iskanjem kompromisnega predloga ukvarjali prihodnji teden.

Kompromis pri poklicnih pokojninah

Glavne novosti, ki jih prinaša kompromisna rešitev socialnih partnerjev s področja poklicnega upokojevanja so: ustanovitev solidarnostnega sklada, ki predvideva oblikovanje solidarnostnih rezerv v višini dveh odstotkov čiste vrednosti sredstev tega sklada; uvaja se možnost izterjave neplačanih prispevkov preko FURS-a in sprotna možnost plačevanja prispevkov preko REK obrazcev; inšpektorat za delo bo dobil pooblastila za nadzor nad postopki mirovanja pravic in za ukrepe zoper delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov za poklicno zavarovanje, čeprav bi jih morali.

Novela zakona omogoča tudi revizijo in izločitev nekaterih delovnih mest iz registra delovnih mest z dodano dobo. V njem so namreč tudi delovna mesta, ki zaradi tehnoloških in organizacijskih sprememb vanj ne sodijo več, ali sploh ne obstajajo več. To bo močno razbremenilo delodajalce, pri čemer imajo sindikati možnost, da predlagajo nova težka in zdravju škodljiva delovna mesta, ki se bodo uvrstila na seznam.

Trenutno je v sistem poklicnega zavarovanja vključenih okrog 45.000 zavarovancev, od tega morajo delodajalci plačevati prispevek za okrog oli 27.000 zaposlenih. Po podatkih GZS je bilo doslej iz tega naslova plačanih okrog 660 milijonov evrov.

Novela zakona o poklicnem upokojevanju naj bi bila sprejeta po skrajšanem postopku in bo predvidoma stopila v veljavo junija prihodnje leto.

Zmanjševanje števila brezposelnih starejših

Socialni partnerji so se seznanili s ključni ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ) v obdobju 2016 do 2020, s katerimi bodo zmanjšali brezposelnost in povečali zaposlenost med starejšimi brezposelnimi, dolgotrajno brezposelnimi in iskalci zaposlitve z nižjo stopnjo izobrazbe. Sindikati opozarjajo predvsem na starejše delavce, ki so izgubili delo in kljub prizadevanjem ne morejo dobiti zaposlitve, nimajo pa pogojev za upokojitev, ki jih vsaka nadaljna pokojninska reforma le še odmika.