Tiskane izdaje
Celje – Suha trava prerašča nezakonito odlagališče odpadkov v Bukovžlaku. Zaradi njega in stare Cinkarne je evropska komisija (EK) na Sodišču EU letos vložila tožbo proti Sloveniji. Celjski župan Bojan Šrot (SLS), ki je za nakup Bukovžlaka kot odvetnik leta 2007 sestavil pogodbe, je med tem izgubil spomin. Pravi, da je za odpadke na Bukovžlaku prvič slišal letos.
Za odlagališče odpadkov v Bukovžlaku na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pojasnjujejo, da so v proračunu 2014/15 predvidena sredstva in da ga bodo sanirali do konca leta 2015. Toda minister Dejan Židan lahko vladi predlaga tudi razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) iz januarja 2009, s katerim je bil Bukovžlak legaliziran.
Čeprav okoljska inšpekcija in policija nista do konca raziskali nastanka odlagališča, je EK kasneje uvedla postopek proti Sloveniji. Prepričala jo je analiza zemlje v Bukovžlaku, ki so jo plačali okoliški prebivalci, organizirani v Civilne iniciative Celje (CIC). Ker analize pri nas niso upoštevali, so jo, pravi predstavnik CIC Boris Šuštar, leta 2010 poslali na EK.
Nastanek odlagališča
Že leta 2007 je takratni predsednik SLS, odvetnik in celjski župan Bojan Šrot, ki zdaj trdi, da za odpadke v Bukovžlaku ni vedel, prav za parcelo v Bukovžlaku v zemljiški knjigi urejal vpise za družbo Agro Bik v lasti Marjana Kovača, predsednika Kmetijskega zadruge Celje in svetnika SLS v Vojniku. Agro Bik ter podjetji Agro Plus in Agro Fin v lasti Mirka Tuša so območje leta 2007 kupili od dedičev pokojnega lastnika Iva Borivoja Čatra, in sicer v času, ko je bilo že znano, da so na njej nezakonito odloženi odpadki. Šrot, kot pravijo prejšnji lastniki, je takrat posredoval, naj zemljišče prodajo Agro Biku. Spominjajo se, da je sestavil tudi kupoprodajne pogodbe.
Ni jasno, zakaj so območje kupili. Po naših virih so želeli tam zgraditi transportno-logistični center, za to pa so potrebovali legalizacijo nezakonitega odlagališča. Šrota so lani aprila na MKO zaradi stare Cinkarne prijavili policiji. Januarja je izjavil, da bi za Bukovžlak morali ovaditi vlado. Morda za čas, ko je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik (SLS)?
Preletimo dogodke, ki povezujejo staro Cinkarno in Bukovžlak. Od leta 2003 do oktobra 2006 na območju stare Cinkarne Mestna občina Celje (MOC) in Regionalna razvojna agencija Celje (RRAC) rušita stare tovarniške objekte, na okoljsko nevarnem območju pa RRAC dela izkope za stavbe Tehnopolisa.
Celjski kriminalisti februarja 2007 zaključijo preiskavo Bukovžlaka, krivca za onesnaženje ne odkrijejo, a zapišejo: »Na deponiji se nahaja nekaj 10 kubičnih metrov materiala, ki ustreza odpadnemu gradbenemu materialu, ki so ga (...) prevozniki odvažali s stare Cinkarne.«
Legalizacija strupov
Že februarja 2006 županov prijatelj Stanko Božičnik s samostojnim podjetnikom Zdenkom Leljakom sklene pogodbo, da bo z gradbišča Turnškovega poslovnega centra EK ob Mariborski cesti odpeljal izkopano zemljo. Potem v stari Cinkarni rušijo zadnje objekte, a policija ne najde evidenc prevozov, ki bi se končali v Bukovžlaku. O avtentičnosti listin kriminalisti ne podvomijo.
Po prijavi občana Marjana Ojsterška pride avgusta 2006 v Bukovžlak okoljska inšpektorica. Gradbeništvu Božičnik, zastopniku dedičev zemljišča Alfredu Čatru in Leljaku inšpektorica naloži, naj dobijo dovoljenje Agencije RS za okolje (Arso) ali pa zemljo, pripeljano z gradbišča EK centra, odstranijo. Leljak na Arso takoj pošlje zahtevek za okoljevarstveno dovoljenje (OVD), toda Arso ga dolgo ne izda.
Potem pa 10. oktobra 2006 domačin Franc Cajhen spet prijavi dovoz odpadkov, tokrat policiji. Trdi, da jih vozijo iz stare Cinkarne. Kriminalisti najdejo v Bukovžlaku 195 krat 80 metrov velik, 2 do 8 metrov na debelo z zemljo prekrit nasip, pod katerim so odpadni beton, 40 let stare poslovne listine Cinkarne Celje in neznana zelena snov. Domačini povedo, da odpadke tovornjaki dovažajo že od julija in da smrdi po žveplu. Krivca ne najdejo, marca 2007 policija tožilstvu pošlje le poročilo. Tožilstvo ne ukrepa.
Čeprav inšpekcijski postopek zaradi Bukovžlaka leta 2007 še teče, ker Leljak nima dovoljenja Arsa za odlaganje zemlje v Bukovžlaku, dobi parcela nove lastnike. Septembra 2008 Marjan Kovač, direktor Agro Bika, Leljaku za pridobitev OVD podpiše soglasje za v Bukovžlaku odloženo zemljo. Takrat je minister za okolje in prostor še Janez Podobnik (SLS); nakup sporne parcele je mogoče razložiti s tem, da so novi lastniki dobili obljubo, da bo Arso dovoljenje izdal.
Občani plačajo analizo
Podobnik z ministrstva odide novembra 2008, Arso pa januarja 2009 Leljaku res izda OVD. Dovoljenje je zasnovano na analizah velenjskega inštituta Erico, da zemlja z EK centra ni nevarna. Kaj v Bukovžlaku leži pod njo, ne zanima nikogar.
Zato pa po naročilu Civilnih iniciativ Celje (CIC) v Bukovžlaku vzorce odvzame Inštitut za okolje in prostor Celje in marca 2009 ugotovi, da so s težkimi kovinami onesnaženi podobno kot zemlja stare Cinkarne. Ugotovitve CIC predstavijo javnosti, izročijo občini, ministrstvu, tožilstvu in policiji, Franc Cajhen pa župana Bojana Šrota zaman prosi za povračilo stroškov analize.
Ker ni odziva, konec leta 2009 CIC analizo pošljejo evropski komisiji. Ta proti Sloveniji uvede postopek zaradi kršitve okoljskih direktiv in odloči, da je treba okoljsko sanirati staro Cinkarno in Bukovžlak. Ministrstvo letos pojasni, da mora staro Cinkarno plačati MOC, Bukovžlak pa država. Ali res?
