Sprenevedanje o zdravstveni negi je kot jara kača
Podplačani: Ob pomanjanju kadra in zapuščanju poklica čakajo na potrditev dokumenta, ki bi začel urejati razmere
Odpri galerijo
V zadnjih desetih letih so se v zdravstveni negi povečale potrebe vse starejših uporabnikov, množijo se tudi dodatne naloge, opozarjajo medicinske sestre. Foto Tadej Regent
Ljubljana – Zaposleni v zdravstveni negi že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere: pomanjkanje kadra, zapuščanje poklica zaradi podplačanosti, preobremenjenost in izgorevanje tistih, ki ostajajo in neprivlačnost poklica za mlade. Ob tem že od marca lani na ministrstvu za zdravje čaka dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni in babiški negi, ki ga je pripravljalo 30 strokovnjakov in bi mu minister Samo Fakin, tako zahteva stavkovni sporazum, moral dati soglasje ali sprejeti novega do 3. marca, tu pa se očitno zatika.
Omenjeni dokument je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego (RSKZN) v skladu s 17. decembra 2017 sprejetim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, in je podlaga za uveljavitev 38. člena tega zakona. Vsebina tega člena pa je priznavanje kompetenc srednjim medicinskim sestram, ki so več kot 90 odstotkov delovnega časa opravljale kompetence diplomiranih medicinskih sester, pojasnjuje Dragica Kekec, generalna sekretarka v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Gre za urejanje zatečenega stanja, ker Slovenija ob vstopu v EU ni uredila statusa srednjih medicinskih sester, kar so v vmesnem obdobju reševali s kombiniranimi delovnimi mesti. Sistemska rešitev v 38. členu opredeljuje, katera so tista delovna mesta in katere sestre izpolnjujejo pogoje za razporeditev na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester, kar pomeni, da se bo uredilo razmerje med srednjimi in diplomiranimi.
Dokument sicer ne bo prinesel novih delovnih mest, bo pa uredil razmere na tem področju, pojasnjuje Kekčeva, hkrati pa bo podlaga za določitev standardov in normativov, za sprejetje katerih si prizadevajo sindikati in druge organizacije, kar bo omogočilo določitev kadra in razmerja, ki je potrebno na zahtevnejših delovnih mestih; po trenutnih izračunih, ki so jih poslali ministrstvu, bi potrebovali za četrtino več tega kadra, premalo ga je po celotni vertikali, od bolničarjev - negovalcev, zdravstvenih tehnikov do diplomiranih medicinskih sester. Po dogovoru bi morali biti standardi in normativi sprejeti do konca septembra, zaživeti pa bi morali januarja 2020.
Na okrogli mizi, z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?, ki jo je organizirala Zbornica – Zveza, so ministrstvo za zdravje in ministra Fakina opozorili, da zamuja s potrditvijo omenjenega dokumenta, kar bi se v skladu s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti moralo zgoditi že do 17. junija lani. Predsednik RSKZN Brane Bregar je izpostavil, da to vidijo kot nezaupanje stroki in poudaril, da je tudi zdravstveni svet prejšnji ministrici Milojki Kolar Celarc priporočil, da dokumentu poda soglasje.
Ob tem je predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman vprašala, ali mora biti zdravstvena nega žrtev neustreznega trenutka, ko je razpadla vlada in je nastalo obdobje tekočih poslov brez pristojnosti. Bregar pa je še dodal, da se »z vsakim ministrom naša zgodba začne odvijati od začetka. Zdi se, da so interesi drugje, ekonomski vidik spet prevladuje pred stroko, česar strokovni kolegij ne more sprejeti.« Dodal je še, da obstaja veliko tveganje za zdravje državljanov, enkrat pa bo vsekakor treba ugrizniti v to kislo jabolko.
Na vprašanje, zakaj minister ne sprejme omenjenega dokumenta, je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko odgovorila, da je imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki se bo prvič sestal marca, tema prvega sestanka pa bodo poklicne aktivnosti in kompetence. Glasno protestiranje je požela njena izjava, da ministrstvo ne more pritrditi povečevanju števila medicinskih sester na račun storitev, ki niso povezane z nego bolnikov, saj bi s tem po nepotrebnem narasli stroški. V zvezi z zahtevo, da bi dokument moral biti sprejet 3. marca, pa je povedala, da na ministrstvu pripravljajo rešitve, ki bodo skladne z zakonom. Generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus pa je dodala, da finančne posledice tega dokumenta nikoli niso bile opredeljene in da bo odločitev ministra do 3. marca zagotovo znana.
Članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester ter znanstvena svetnica in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin dr. Brigita Skela Savič je ob tem opozorila, da vse mednarodne raziskave kažejo nasprotno od tega, kar trdi menedžement, ki ocenjuje, da bodo s povečano stopnjo izobrazbe višji tudi stroški: povečana stopnja izobrazbe medicinskih sester zmanjšuje stroške, zdravstvene zaplete in smrtnost pacientov.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar, ki 35 let dela v zdravstvenem domu Gornja Radgona, je opozorila, da se je delo v zadnjih desetih letih korenito spremenilo, tako zaradi večjih potreb vse starejših uporabnikov kot tudi dodatnih nalog, ki jim jih nalaga ministrstvo in zdravstvena zavarovalnica (ZZZS): »Včasih so pacienti prišli k zdravniku, ko jih je nekaj zelo mučilo, dobili recept, napotnico in obravnava se je končala. Danes je veliko pritiska na time družinske medicine in ostale, da paciente kar se da malo napotujejo k specialistom, to pa pomeni vse več terapevtsko-diagnostičnih posegov na tim družinske medicine, tudi za medicinsko sestro. Ob tem se skrajšujejo ležalne dobe in naši pacienti prihajajo domov skoraj iz intenzivnih sob. Vse to pomeni dodatne obremenitve tudi za medicinske sestre in vse ostale na primarnem nivoju, še posebno obremenjena je tudi patronažna služba.« V zadnjih petih letih so dobili tudi ogromno »e-zadev, e-receptov, e-napotnic« itd., kadrovski normativi pa so ostali enaki kot pred 30 ali 40 leti.
Mencingarjevo ob tem jezi, ko minister Fakin kot »pokvarjena plošča« ponavlja, da je bilo v zadnjih desetih letih na novo zaposlenih 2000 medicinskih sester, saj te številke ne povedo dosti brez realne slike. Pri tem je treba upoštevati vse dodatne programe, ki sta jih naložila ministrstvo in zdravniška stroka: 800 referenčnih ambulant po vsej državi, centri za krepitev zdravja, zdravstveno-vzgojni centri.
Med drugim je še izpostavila, da je Pravilnik o nujni medicinski pomoči leta 2011 naložil, da je v vsakem nujnem reševalnem vozilu tudi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, v nenujnem pa spremljevalec z nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pa za 60 zdravstvenih domov v Sloveniji pomeni še najmanj 100 potrebnih dodatnih zaposlitev. S povečanjem števila domov za starejše se je povečalo tudi število kadra zdravstvene nege. Opozorila je tudi na veliko število nadur v bolnišnicah, ki jih imajo medicinske sestre največ, žal tudi neizplačanih za nazaj, ker so bolnišnice v sanaciji.
Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti Andreja Kranjc pa je poudarila, da je bilo lani od ZZZS priznanih 840 patronažnih sester – 740 diplomiranih medicinskih sester in 100 zdravstvenih tehnikov –, kar je manj kot leta 2006, ko jih je bilo priznanih 845. Pri tem pa je v domačem okolju bistveno več bolnih, ki potrebujejo kontinuirane storitve 365 dni v letu. Samo lani so v patronažni službi opravili 55.000 obiskov ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki pa jim jih plačnik ni poravnal.
Opozorila je še, da je četrtina patronažnih sester danes stara več kot 55 let, skoraj polovica pa več kot 50 let. Ob tem pa pri nas ni dovolj kapacitet, kamor bi lahko namestili ljudi, ko so odpuščeni iz bolnišnice. Število obravnav na domu se povečuje, ker bolnišnice varčujejo in pošiljajo bolnike domov s težkimi stanji, ki zahtevajo prisotnost patronažne sestre: »Res se ne smemo sprenevedati, da nas je preveč ali dovolj.«
Omenjeni dokument je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego (RSKZN) v skladu s 17. decembra 2017 sprejetim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, in je podlaga za uveljavitev 38. člena tega zakona. Vsebina tega člena pa je priznavanje kompetenc srednjim medicinskim sestram, ki so več kot 90 odstotkov delovnega časa opravljale kompetence diplomiranih medicinskih sester, pojasnjuje Dragica Kekec, generalna sekretarka v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Že leta 2017 je manjkalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege.
Lani je bilo 840 patronažnih medicinskih sester, kar je manj kot leta 2006, ko jih je bilo 845.
Kaj se bo zgodilo čez deset let, ko se bo upokojilo 9500 medicinskih sester, ki so danes starejše od 50 let?
Lani je bilo 840 patronažnih medicinskih sester, kar je manj kot leta 2006, ko jih je bilo 845.
Kaj se bo zgodilo čez deset let, ko se bo upokojilo 9500 medicinskih sester, ki so danes starejše od 50 let?
Dokument naj bi uredil razmere
Gre za urejanje zatečenega stanja, ker Slovenija ob vstopu v EU ni uredila statusa srednjih medicinskih sester, kar so v vmesnem obdobju reševali s kombiniranimi delovnimi mesti. Sistemska rešitev v 38. členu opredeljuje, katera so tista delovna mesta in katere sestre izpolnjujejo pogoje za razporeditev na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester, kar pomeni, da se bo uredilo razmerje med srednjimi in diplomiranimi.
55.000 obiskov so lani opravili v patronažni službi ob sobotah, nedeljah in praznikih
Dokument sicer ne bo prinesel novih delovnih mest, bo pa uredil razmere na tem področju, pojasnjuje Kekčeva, hkrati pa bo podlaga za določitev standardov in normativov, za sprejetje katerih si prizadevajo sindikati in druge organizacije, kar bo omogočilo določitev kadra in razmerja, ki je potrebno na zahtevnejših delovnih mestih; po trenutnih izračunih, ki so jih poslali ministrstvu, bi potrebovali za četrtino več tega kadra, premalo ga je po celotni vertikali, od bolničarjev - negovalcev, zdravstvenih tehnikov do diplomiranih medicinskih sester. Po dogovoru bi morali biti standardi in normativi sprejeti do konca septembra, zaživeti pa bi morali januarja 2020.
Treba bo ugrizniti v kislo jabolko
Na okrogli mizi, z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?, ki jo je organizirala Zbornica – Zveza, so ministrstvo za zdravje in ministra Fakina opozorili, da zamuja s potrditvijo omenjenega dokumenta, kar bi se v skladu s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti moralo zgoditi že do 17. junija lani. Predsednik RSKZN Brane Bregar je izpostavil, da to vidijo kot nezaupanje stroki in poudaril, da je tudi zdravstveni svet prejšnji ministrici Milojki Kolar Celarc priporočil, da dokumentu poda soglasje.
Povečana stopnja izobrazbe medicinskih sester zmanjšuje stroške, zdravstvene zaplete in smrtnost pacientov, so med drugim opozorili na okrogli mizi, ki jo je organizirala Zbornica zdravstvene in babiške nege. Foto Andreja Žibret Ifko
Ob tem je predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman vprašala, ali mora biti zdravstvena nega žrtev neustreznega trenutka, ko je razpadla vlada in je nastalo obdobje tekočih poslov brez pristojnosti. Bregar pa je še dodal, da se »z vsakim ministrom naša zgodba začne odvijati od začetka. Zdi se, da so interesi drugje, ekonomski vidik spet prevladuje pred stroko, česar strokovni kolegij ne more sprejeti.« Dodal je še, da obstaja veliko tveganje za zdravje državljanov, enkrat pa bo vsekakor treba ugrizniti v to kislo jabolko.
Ministrstvo se boji finančnih posledic
Na vprašanje, zakaj minister ne sprejme omenjenega dokumenta, je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko odgovorila, da je imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki se bo prvič sestal marca, tema prvega sestanka pa bodo poklicne aktivnosti in kompetence. Glasno protestiranje je požela njena izjava, da ministrstvo ne more pritrditi povečevanju števila medicinskih sester na račun storitev, ki niso povezane z nego bolnikov, saj bi s tem po nepotrebnem narasli stroški. V zvezi z zahtevo, da bi dokument moral biti sprejet 3. marca, pa je povedala, da na ministrstvu pripravljajo rešitve, ki bodo skladne z zakonom. Generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus pa je dodala, da finančne posledice tega dokumenta nikoli niso bile opredeljene in da bo odločitev ministra do 3. marca zagotovo znana.
Članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester ter znanstvena svetnica in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin dr. Brigita Skela Savič je ob tem opozorila, da vse mednarodne raziskave kažejo nasprotno od tega, kar trdi menedžement, ki ocenjuje, da bodo s povečano stopnjo izobrazbe višji tudi stroški: povečana stopnja izobrazbe medicinskih sester zmanjšuje stroške, zdravstvene zaplete in smrtnost pacientov.
Monika Ažman Foto Jože Suhadolnik
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege: »V zdravstveni negi je toliko izvajalcev, kolikor jih je. Imamo 16.020 prostovoljnih članov, ki so aktivno vključeni v strokovno organizacijo. Vseh, ki vsak dan vstopamo v zdravstveni sistem, nas je zagotovo več kot 20.000. Danes se sprašujemo, kaj bomo storili, ko na trgu ne bomo imeli nikogar več, ker nismo zanimivi niti za našo nekdanjo skupno državo, ker so pač drugje že postorili svoje in s pridom privabljajo celoten Balkan mimo Slovenije. Mi pa tukaj razpravljamo o tem, ali bomo dali ustrezne pogoje tistim, ki delajo, in se še ne zavedamo, kaj bo, ko se nas bo 9500 starejših od 50 let upokojilo čez 10 let. Treba bi nas bilo poslušat, vključevat in stroki dati svoje mesto.«
Da je bilo v zadnjih desetih letih na novo zaposlenih 2000 medicinskih sester, samo po sebi ne pove dosti, opozarjajo v zbornici zdravstvene in babiške nege. Foto Matej Družnik
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar, ki 35 let dela v zdravstvenem domu Gornja Radgona, je opozorila, da se je delo v zadnjih desetih letih korenito spremenilo, tako zaradi večjih potreb vse starejših uporabnikov kot tudi dodatnih nalog, ki jim jih nalaga ministrstvo in zdravstvena zavarovalnica (ZZZS): »Včasih so pacienti prišli k zdravniku, ko jih je nekaj zelo mučilo, dobili recept, napotnico in obravnava se je končala. Danes je veliko pritiska na time družinske medicine in ostale, da paciente kar se da malo napotujejo k specialistom, to pa pomeni vse več terapevtsko-diagnostičnih posegov na tim družinske medicine, tudi za medicinsko sestro. Ob tem se skrajšujejo ležalne dobe in naši pacienti prihajajo domov skoraj iz intenzivnih sob. Vse to pomeni dodatne obremenitve tudi za medicinske sestre in vse ostale na primarnem nivoju, še posebno obremenjena je tudi patronažna služba.« V zadnjih petih letih so dobili tudi ogromno »e-zadev, e-receptov, e-napotnic« itd., kadrovski normativi pa so ostali enaki kot pred 30 ali 40 leti.
Pokvarjena plošča
Mencingarjevo ob tem jezi, ko minister Fakin kot »pokvarjena plošča« ponavlja, da je bilo v zadnjih desetih letih na novo zaposlenih 2000 medicinskih sester, saj te številke ne povedo dosti brez realne slike. Pri tem je treba upoštevati vse dodatne programe, ki sta jih naložila ministrstvo in zdravniška stroka: 800 referenčnih ambulant po vsej državi, centri za krepitev zdravja, zdravstveno-vzgojni centri.
Po pravilniku o nujni medicinski pomoči mora biti v vsakem nujnem reševalnem vozilu tudi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, v nenujnem pa spremljevalec z nacionalno poklicno kvalifikacijo. Foto Tadej Regent
Med drugim je še izpostavila, da je Pravilnik o nujni medicinski pomoči leta 2011 naložil, da je v vsakem nujnem reševalnem vozilu tudi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, v nenujnem pa spremljevalec z nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pa za 60 zdravstvenih domov v Sloveniji pomeni še najmanj 100 potrebnih dodatnih zaposlitev. S povečanjem števila domov za starejše se je povečalo tudi število kadra zdravstvene nege. Opozorila je tudi na veliko število nadur v bolnišnicah, ki jih imajo medicinske sestre največ, žal tudi neizplačanih za nazaj, ker so bolnišnice v sanaciji.
2000 medicinskih sester je bilo v zadnjih desetih letih zaposlenih na novo, kar brez realne slike ne pove dosti
Obravnav pacientov na domu vse več
Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti Andreja Kranjc pa je poudarila, da je bilo lani od ZZZS priznanih 840 patronažnih sester – 740 diplomiranih medicinskih sester in 100 zdravstvenih tehnikov –, kar je manj kot leta 2006, ko jih je bilo priznanih 845. Pri tem pa je v domačem okolju bistveno več bolnih, ki potrebujejo kontinuirane storitve 365 dni v letu. Samo lani so v patronažni službi opravili 55.000 obiskov ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki pa jim jih plačnik ni poravnal.
Opozorila je še, da je četrtina patronažnih sester danes stara več kot 55 let, skoraj polovica pa več kot 50 let. Ob tem pa pri nas ni dovolj kapacitet, kamor bi lahko namestili ljudi, ko so odpuščeni iz bolnišnice. Število obravnav na domu se povečuje, ker bolnišnice varčujejo in pošiljajo bolnike domov s težkimi stanji, ki zahtevajo prisotnost patronažne sestre: »Res se ne smemo sprenevedati, da nas je preveč ali dovolj.«
