»Sproščene« plače jim utegnejo »pojesti« razvoj
Župani se bojijo stagnacije, podražitvam ne bo moč uiti.
Odpri galerijo
Marko Funkl, župan občine Hrastnik. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Župani se bojijo, da bodo z lani »izbojevano« višjo povprečnino v višini 573,5 evra lahko krili le stroške »sproščenih« plač, ki jih bodo uslužbenci javnega sektorja po zadnjem dogovoru vlade s sindikati prejeli februarja. Koliko jim bo ostalo za razvoj, če sploh kaj, nočejo špekulirati, a občinam s pretežno starim prebivalstvom in kopico brezposelnih se slabo piše.
Po decembrskem dogovoru o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju so začele nove uvrstitve delovnih mest in napredovanj med plačnimi razredi veljati s 1. januarjem letos. S tem datumom so javni uslužbenci pridobili prvi plačni razred povišanja, drugi razred lahko pričakujejo čez deset mesecev, morebitnega tretjega in druge plačne razrede povišanja pa čez eno leto. Povišani stroški višjih plač bodo praktično izničili finančne učinke usklajevanj za višjo povprečnino, je bilo slišati na torkovem srečanju županov in županj v okviru Skupnosti občin Slovenije (SOS), prvem po lokalnih volitvah. Natančnejšo oceno o učinkih bo mogoče dati po izplačilu januarskih plač, pravijo.
Analiza sistema financiranja občinskih projektov, ki jo je lani naročila SOS, v zadnjem desetletju kaže na poslabšanje. Med 2007 in 2009 so bile občine še zadovoljne s povprečnino, ki je bila za desetino višja od povprečnih stroškov, že med 2010 in 2016 pa se je razmerje porušilo, saj so stroški za tri odstotke presegli povprečnino. V 2016 smo imeli le še štiri samozadostne občine: Ljubljano, Ankaran, Log-Dragomer in Trzin.
»Če bi rekel, da bodo višje plače 'pojedle' povprečnine, bi bil to hudo za lase privlečen podatek. Več bo jasno po izplačilu januarskih zahtevkov. Ta hip lahko rečem le, da se bojim, da se bo to v resnici zgodilo,« se je za Delo odzval predsednik SOS Branko Ledinek. Ali to torej pomeni več zadolževanja občin, ki zadnja leta sicer upada? »Občine,« odgovarja Ledinek, »so v zelo različnih položajih in tudi povečano zadolževanje, seveda, je lahko izhod v sili.«
Po lanskih pogajanjih med državo in občinami je bilo med drugim slišati ocene, da v »povprečninski« zgodbi ni zmagovalcev niti poražencev. Predsednik vlade Šarec je takrat izjavil, da je izpogajana povprečnina največ, kar je mogoče iztisniti iz proračuna … Kljub temu, da bodo občine letos iz tega naslova deležne 1,1 milijarde evrov ali 45 milijonov več kot lani, pa bodo, kot kaže, potegnile krajšo. Še več: v lokalni razvoj naj bi se zajedle višje plače javnih uslužbencev, za katere bo treba v naslednjih treh letih zagotoviti najmanj 325 milijonov evrov. Plače zaposlenih v javnem sektorju se sicer financirajo iz štirih blagajn: 60-odstotno iz državnega proračuna, 8- do 9-odstotno iz občinskih, 23–odstotno iz obeh socialnih blagajn, desetino pa pokrivajo drugi viri.
Občina Hrastnik je z dobrimi devet tisoč prebivalci ena manjših občin. Povprečnina se je iz leta 2017 na 2018 dvignila za 3,28, masa plač pa za 11,9 odstotka. V številkah to pomeni: 282.000 evrov povprečnine in 133.000 evrov denarja za plače občinske uprave in zaposlenih v javnih zavodih. Z lani na letos je povprečnina višja za 4,08 odstotka ali za 194 tisočakov, masa plač pa za 8,3 odstotka ali za 104 tisočake. Povišanje plač, pravijo, jim res ne bo »pobralo vsega, učinka višje povprečnine pa tudi ni pričakovati«, saj se že lep čas vrstijo »pritiski« po podražitvah iz občinskih javnih zavodov, od vrtcev do domov za starejše, prav tako zahteve po povišanju pomoči na domu ... Koliko bo od 90.000 evrov razlike med povprečnino in maso za plače ostalo na koncu leta, je težko napovedati.
A podražitvam se ne bo moč ogniti, pravi župan Marko Funkl, medtem ko o višini povišanja za zdaj ne želi špekulirati. Hrastniška občina sicer ustreza »vzorcu«, o katerem govori tudi Ledinek: »Kljub relativno veliki enakosti ljudje ponekod težko živijo. Bojim se, da se občinam s starejšim prebivalstvom, veliko brezposelnimi in posledično veliko subvencijami stanarin, zgodba ne bo najbolje izšla.« Funkl se strinja, hkrati pa je prepričan, da so kriteriji za izračun povprečnine do socialno obremenjenih občin, kakršna je Hrastnik, nepravični: »Celotno Zasavje na državni ravni dosega le 51 odstotkov BDP. Od dohodnine, stavbnega zemljišča in podjetništva nimamo veliko, plače so posledično nižje, proračuni pa bolj obremenjeni s socialo. Če želimo urediti kaj, kar stane več kot 10.000 evrov, je za nas že problem.«
Po decembrskem dogovoru o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju so začele nove uvrstitve delovnih mest in napredovanj med plačnimi razredi veljati s 1. januarjem letos. S tem datumom so javni uslužbenci pridobili prvi plačni razred povišanja, drugi razred lahko pričakujejo čez deset mesecev, morebitnega tretjega in druge plačne razrede povišanja pa čez eno leto. Povišani stroški višjih plač bodo praktično izničili finančne učinke usklajevanj za višjo povprečnino, je bilo slišati na torkovem srečanju županov in županj v okviru Skupnosti občin Slovenije (SOS), prvem po lokalnih volitvah. Natančnejšo oceno o učinkih bo mogoče dati po izplačilu januarskih plač, pravijo.
Analiza sistema financiranja občinskih projektov, ki jo je lani naročila SOS, v zadnjem desetletju kaže na poslabšanje. Med 2007 in 2009 so bile občine še zadovoljne s povprečnino, ki je bila za desetino višja od povprečnih stroškov, že med 2010 in 2016 pa se je razmerje porušilo, saj so stroški za tri odstotke presegli povprečnino. V 2016 smo imeli le še štiri samozadostne občine: Ljubljano, Ankaran, Log-Dragomer in Trzin.
»Če bi rekel, da bodo višje plače 'pojedle' povprečnine, bi bil to hudo za lase privlečen podatek. Več bo jasno po izplačilu januarskih zahtevkov. Ta hip lahko rečem le, da se bojim, da se bo to v resnici zgodilo,« se je za Delo odzval predsednik SOS Branko Ledinek. Ali to torej pomeni več zadolževanja občin, ki zadnja leta sicer upada? »Občine,« odgovarja Ledinek, »so v zelo različnih položajih in tudi povečano zadolževanje, seveda, je lahko izhod v sili.«
Branko Ledinek, predsednik SOS. FOTO: Aleš Andlovič/Delo
Kljub višji povprečnini občine že vlečejo krajšo
Po lanskih pogajanjih med državo in občinami je bilo med drugim slišati ocene, da v »povprečninski« zgodbi ni zmagovalcev niti poražencev. Predsednik vlade Šarec je takrat izjavil, da je izpogajana povprečnina največ, kar je mogoče iztisniti iz proračuna … Kljub temu, da bodo občine letos iz tega naslova deležne 1,1 milijarde evrov ali 45 milijonov več kot lani, pa bodo, kot kaže, potegnile krajšo. Še več: v lokalni razvoj naj bi se zajedle višje plače javnih uslužbencev, za katere bo treba v naslednjih treh letih zagotoviti najmanj 325 milijonov evrov. Plače zaposlenih v javnem sektorju se sicer financirajo iz štirih blagajn: 60-odstotno iz državnega proračuna, 8- do 9-odstotno iz občinskih, 23–odstotno iz obeh socialnih blagajn, desetino pa pokrivajo drugi viri.
Idealnega financiranja občin ni
Da idealnega sistema financiranja, s katerim bi bilo zadovoljnih vseh 212 občin, ni, je jasno. Župani vztrajajo, da denar, kolikor ga pač je, trošijo racionalno, medtem ko jim pretijo novi in novi zakoni in uredbe, ki dodatno obremenjujejo njihove proračune. Predlog zakona o zaščiti živali, uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih je samo nekaj primerov.
»Če denarja za povprečnino nenehno primanjkuje, je pač treba spremeniti zakonodajo,« pravijo v občinah. Delovna skupina, ki jo je imenovala vlada in ki naj bi raziskala, kako v kontekstu sprememb zakonodaje čim bolj racionalizirati stroške občin, pa naj bi bila še v povojih …
Da idealnega sistema financiranja, s katerim bi bilo zadovoljnih vseh 212 občin, ni, je jasno. Župani vztrajajo, da denar, kolikor ga pač je, trošijo racionalno, medtem ko jim pretijo novi in novi zakoni in uredbe, ki dodatno obremenjujejo njihove proračune. Predlog zakona o zaščiti živali, uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih je samo nekaj primerov.
»Če denarja za povprečnino nenehno primanjkuje, je pač treba spremeniti zakonodajo,« pravijo v občinah. Delovna skupina, ki jo je imenovala vlada in ki naj bi raziskala, kako v kontekstu sprememb zakonodaje čim bolj racionalizirati stroške občin, pa naj bi bila še v povojih …
Krivični kriteriji izračuna povprečnine
Občina Hrastnik je z dobrimi devet tisoč prebivalci ena manjših občin. Povprečnina se je iz leta 2017 na 2018 dvignila za 3,28, masa plač pa za 11,9 odstotka. V številkah to pomeni: 282.000 evrov povprečnine in 133.000 evrov denarja za plače občinske uprave in zaposlenih v javnih zavodih. Z lani na letos je povprečnina višja za 4,08 odstotka ali za 194 tisočakov, masa plač pa za 8,3 odstotka ali za 104 tisočake. Povišanje plač, pravijo, jim res ne bo »pobralo vsega, učinka višje povprečnine pa tudi ni pričakovati«, saj se že lep čas vrstijo »pritiski« po podražitvah iz občinskih javnih zavodov, od vrtcev do domov za starejše, prav tako zahteve po povišanju pomoči na domu ... Koliko bo od 90.000 evrov razlike med povprečnino in maso za plače ostalo na koncu leta, je težko napovedati.
Povprečnina, ki so si jo lani »izbojevale« občine, znaša 573,5 evra.
A podražitvam se ne bo moč ogniti, pravi župan Marko Funkl, medtem ko o višini povišanja za zdaj ne želi špekulirati. Hrastniška občina sicer ustreza »vzorcu«, o katerem govori tudi Ledinek: »Kljub relativno veliki enakosti ljudje ponekod težko živijo. Bojim se, da se občinam s starejšim prebivalstvom, veliko brezposelnimi in posledično veliko subvencijami stanarin, zgodba ne bo najbolje izšla.« Funkl se strinja, hkrati pa je prepričan, da so kriteriji za izračun povprečnine do socialno obremenjenih občin, kakršna je Hrastnik, nepravični: »Celotno Zasavje na državni ravni dosega le 51 odstotkov BDP. Od dohodnine, stavbnega zemljišča in podjetništva nimamo veliko, plače so posledično nižje, proračuni pa bolj obremenjeni s socialo. Če želimo urediti kaj, kar stane več kot 10.000 evrov, je za nas že problem.«
