Srbski minister na Sutjeski poveličeval Srbe in njihov boj

Množica ljudi na srbski proslavi je danes obudila spomin na bitko vseh bitk v dolini Sutjeske. Jutri na sporedu jugoslovanska proslava.

Objavljeno
15. junij 2019 17.15
Posodobljeno
15. junij 2019 17.15
Na kostnici padlih borcev sta vihrali le srbski zastavi. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Foča – Pod snežnimi krpami vrhov Zelengore v Tjentištu se je danes odvijala srbska spominska slovesnost ob 76-obletnici končanja bojev t. i. pete sovražnikove ofenzive v dolini Sutjeske. Zbranim je spregovoril Duško Milunović, minister za delo in borce v vladi Republike Srbske, ki je poveličeval srbske žrtve med prvo in drugo svetovno vojno, medtem ko žrtve drugih narodov ni omenil niti z besedo. 

Tudi letos je potekala slovesnost brez udeležbe pripadnikov drugih narodov, zato so se je udeležili le prebivalci Republike Srbske, Srbije in Črne Gore. Milunović je tudi po tričetrt stoletja od konca bitke prepričan, da je srbski narod utrpel največ žrtev med drugo svetovno vojno, in da so le oni zaslužni za končno zmago nad fašizmom na tleh nekdanje Jugoslavije, pri čemer mu je povsem ušlo iz spomina, da je bilo največ žrtev na Sutjeski prav Dalmatincev iz republike Hrvaške. Za Hrvate je dejal, da so se vključevali v NOB šele po italijanski kapitulaciji, ko je bilo že povsem jasno, kdo bo iz druge svetovne vojne izšel kot zmagovalec.

1.000
ljudi se je udeležilo srbske proslave.


Sklical se je na sestanek Josipa Broza z Winstonom Churchillom, ko mu je menda Tito rekel, da so udarna moč jugoslovanskih partizanov prav pripadniki srbske narodnosti. V tej usodni ofenzivi, ki bi v primeru zmage nacifašistov povsem spremenila tok zgodovine v nekdanji skupni državi, so se borili tudi Bošnjaki in z nekaj desetimi borci tudi Slovenci.


Všečne besede o Slovencih


To pa ne pomeni, da so obiskovalci in drugi govorniki spominskega dogodka delovali s pozicij nacionalizma. Prav nasprotno; vihrale so nekdanje srbske in jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo in tudi naši sogovorniki so govorili o prijateljstvu in sodelovanju z vsemi nekdanjimi narodi in to, kljub slabi izkušnji iz bosanske državljanske vojne, brez kančka sovraštva. Posebno mesto, pa naj se sliši še tako patetično, so prav Slovenci, ki jih izredno cenijo.

image
Tudi nekdanje jugoslovanske zastave so vihrale. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Nenazadnje imajo tudi svoje sorodnike v Sloveniji, številni so služili vojaški rok v podalpski državi, nekateri pa so z našo državo povezani še na poslovnem področju, pri čemer pri naših gospodarstvenikih najbolj cenijo časovno točnost in zavezanost dogovorjenemu.

image
Velika množica ljudi se je danes udeležila spominske slovesnosti pred spomenikom na Sutjeski. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Ta bitka je pomenila tovarištvo, odrekanje, bratstvo. Kdor pride na Sutjesko, ne glede na narodnost, je na svojem. Preveč krvi je bilo prelite in ta zemlja je prepojena s krvjo vseh antifašistov z območja nekdanje Jugoslavije. Svoboda nima cena, za svobodo se je treba boriti,« je približno tisoč navzočim med drugim povedal Radisav Mašić, župan občine Foča, sicer književnik in novinar. »Na Sutjeski smo celemu svetu povedali, kdo so Titovi partizani,« je prepričan Radojica Radojević, prosrbski predsednik črnogorske borčevske organizacije, ki se je osttrro odzval na poskuse revizionizma polpretekle zgodovine s strani okupatorjevih sodelavcev in njihovih potomcev ter somišljenikov.


Izgubo Sanskega Mostu jemlje kot osebni poraz


Bogdan Dragišić iz Banja Luke se vsako leto vrača na Sutjesko zato, ker spoštuje ljudi ne glede na njihovo narodnostno pripadnost, saj je bil nekoč svoboden in lahko je potoval po nekdanji Jugi po mili volji. »Republika Srbska je s svojim vodstvom oaza miru v svetu in si želi z vsemi državi nekdanje jugoslavije sodelovati in ustvarjati v miru. Ne maram četniških izdajalcev in vseh tistih, ki govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega,« se je kar malo razburil sogovornik. Mirku Zemunoviću, sicer članu socialistične partije iz Dervente dogodek na Sutjesku pomeni veliko, saj je bil njegov oče partizanski borec v okolici Konjica. Prisega na levičarsko idelologijo in solidarnost.

image
Aleksandar Stojković, znan gledališki igralec iz Banja Luke FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Želel je organizirati intervju z ministrom Milunovićem, kar smo hvaležno odklonili. Aleksandar Stojković, znan gledališki igralec iz Banja Luke je povedal, da je bil njegov ded Jovan Stojković partizanski prvoborec, ki je bojni pohod začel leta 1941 na Grmeču in ga končal štiri leta pozneje v Zidanem Mostu.

image
Kolona pripadnikov srbske in črnogorske nacionalnosti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Iz moje vasi je bilo precej ljudi, ki so sodelovali v bojih na Sutjeski, a njihovih kosti nikoli niso našli. Zgodovina se spreminja, propadajo države in se rojevajo nove. Moj ded je bil partizan šeste krajiške brigade, jaz pa sem bil v vojski Republike Srbske in prav tako pripadnik šeste krajiške brigade. Toda med nama obstaja bistvena razlika, saj je dedek vojno dobil, mi pa smo izgubili Sanski Most, ki zdaj pripada Federaciji BiH, kar je zame osebni poraz,« je za spletno Delo povedal igralec v partizanski uniformi Stojković. Tako imenovana vsejugoslovanska proslava se bo odvijala jutri pri spomeniku v Tjentištu. Zbranim bo med drugim spregovorila tudi članica predsedstva slovenske borčevske organizacije Tilka Bogovič.

Pes rešil Tita
Na svetu morda ni veliko takih krajev, kjer se je odvilo toliko pomembnih dogodkov kakor prav v Dolini herojev, kjer je od sredine maja pa do sredine junija leta 1943. potekala ena največjih bitk v drugi svetovni vojni na tleh nekdanje skupne države, v kateri je sodelovalo 16. partizanskih brigad, ki jih je v operaciji Schwarz obkrožalo 127.000 pripadnikov vojaških enot Nemčije, Italije, Bolgarije, ustašev in četnikov. Od približno 22.000 partizanov jih je padlo več kot tretjina, okoli 7500 bork in borcev. V tej bitki sta med drugim življenje izgubila tudi komandant tretje brigade Sava Kovačević in pesnik ter književnik Goran Kovačić. Vrhovni poveljnik partizanske vojske Josip Broz Tito je bil ranjen, življenje mu je takrat resnično rešil njegov pes Luks.