Sreča v nesreči in račun za tri milijone
Hrastovlje: SŽ natančneje pregledujejo kretnice, vodovod pogosteje nadzira vodo.
Odpri galerijo
Pred železniško nesrečo so vodo pregledali šestkrat na leto, zdaj jo šestkrat na dan. Foto Uroš Hočevar
Koper – Razlit kerozin v lanski železniški nesreči pri Hrastovljah doslej ni prišel do vira pitne vode, nevarnost onesnaženja še ni izključena, vendar je po mnenju direktorja SŽ Infrastruktura Matjaža Kranjca le še teoretična. SŽ so morale za odpravo posledic nesreče in odškodnino odšteti več kot tri milijone evrov.
Organ za preiskavo železniških nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo je izdal končno poročilo, v katerem je upravljavcu železnic izdal vrsto priporočil, da bi se izognili podobnim nesrečam. Izdelati morajo seznam kretnic po izpostavljenosti tveganju in temu primerno prilagoditi pogostost monitoringa.
Prav tako morajo pogosteje regulirati in menjati izrabljene dele, obod predora pa naj obdelajo tako, da bo površina gladka, brez ostrih robov in brez izstopajočega skalovja. Zaradi te nesreče so po besedah Matjaža Kranjca dodatno z ultrazvokom pregledali 302 kretnici na glavnem slovenskem železniškem križu.
Preiskovalec Daniel Lenart je ugotovil, da kretnici ni bila zagotovljena stabilnost, zato se je v posameznih točkah posedala, kar je povzročilo razpoke, te pa so vodile do zloma ostrice kretnice, kar se je zgodilo že nekaj ur pred nesrečno vožnjo vlaka s kerozinom. V predoru se je iztirilo šest vagonov cistern. Eni od njih je skala prebila plašč rezervoarja, v predorska tla pa je izteklo 7611 litrov kerozina.
SŽ Infrastruktura je imela za več kot tri milijone evrov stroškov, lastnik vagonov pa še nekaj čez 500.000 evrov. Del kerozina so odstranili, večji del ga je ostal v globini med 10 in 30 metri pod predorom, kjer se je razlil po razpokah in luknjah. »Možnost, da bi od tam pritekel v vir pitne vode, je zelo majhna, saj so SŽ v predorska tla vgradile folijo, ki preprečuje pronicanje z vrha. S spodnje strani pa druga voda doslej ni našla poti do kerozina. Niti lansko jesen, ko je v Istri padla nadpovprečna količina padavin,« je povedal direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj.
Pred nekaj dnevi je Rižanski vodovod prejel od SŽ Infrastrukture 834.000 evrov odškodnine na račun dražje vode, ki so jo morali ob zaprtju rižanskega vira kupovati na Hrvaškem. Martin Pregelj je dodal, da so v teh desetih mesecih opravili bistveno več meritev kakovosti vode, kot so jih v vseh prejšnjih 84 letih. Poleg tega so iz Velike Britanije nabavili najsodobnejši merilnik prisotnosti mineralnih olj v vodi, ki to preverja vsakih 20 minut.
Čeprav so imeli v Istri jeseni preobilico vode, je zdaj položaj zaradi suše drugačen, poraba vode pa kljub odsotnosti turistov skoraj enaka, ker zdaj domačini zalivajo presušene vrtove. Še en dokaz, da bi morala država hitreje odločiti o tem, kje naj se Istra dolgoročno varneje preskrbi z vodo.
Organ za preiskavo železniških nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo je izdal končno poročilo, v katerem je upravljavcu železnic izdal vrsto priporočil, da bi se izognili podobnim nesrečam. Izdelati morajo seznam kretnic po izpostavljenosti tveganju in temu primerno prilagoditi pogostost monitoringa.
Prav tako morajo pogosteje regulirati in menjati izrabljene dele, obod predora pa naj obdelajo tako, da bo površina gladka, brez ostrih robov in brez izstopajočega skalovja. Zaradi te nesreče so po besedah Matjaža Kranjca dodatno z ultrazvokom pregledali 302 kretnici na glavnem slovenskem železniškem križu.
Preiskovalec Daniel Lenart je ugotovil, da kretnici ni bila zagotovljena stabilnost, zato se je v posameznih točkah posedala, kar je povzročilo razpoke, te pa so vodile do zloma ostrice kretnice, kar se je zgodilo že nekaj ur pred nesrečno vožnjo vlaka s kerozinom. V predoru se je iztirilo šest vagonov cistern. Eni od njih je skala prebila plašč rezervoarja, v predorska tla pa je izteklo 7611 litrov kerozina.
SŽ Infrastruktura je imela za več kot tri milijone evrov stroškov, lastnik vagonov pa še nekaj čez 500.000 evrov. Del kerozina so odstranili, večji del ga je ostal v globini med 10 in 30 metri pod predorom, kjer se je razlil po razpokah in luknjah. »Možnost, da bi od tam pritekel v vir pitne vode, je zelo majhna, saj so SŽ v predorska tla vgradile folijo, ki preprečuje pronicanje z vrha. S spodnje strani pa druga voda doslej ni našla poti do kerozina. Niti lansko jesen, ko je v Istri padla nadpovprečna količina padavin,« je povedal direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj.
Razliti kerozin skrbi manj kot počasnost pri iskanju vodnega vira za Istro.
Pred nekaj dnevi je Rižanski vodovod prejel od SŽ Infrastrukture 834.000 evrov odškodnine na račun dražje vode, ki so jo morali ob zaprtju rižanskega vira kupovati na Hrvaškem. Martin Pregelj je dodal, da so v teh desetih mesecih opravili bistveno več meritev kakovosti vode, kot so jih v vseh prejšnjih 84 letih. Poleg tega so iz Velike Britanije nabavili najsodobnejši merilnik prisotnosti mineralnih olj v vodi, ki to preverja vsakih 20 minut.
Čeprav so imeli v Istri jeseni preobilico vode, je zdaj položaj zaradi suše drugačen, poraba vode pa kljub odsotnosti turistov skoraj enaka, ker zdaj domačini zalivajo presušene vrtove. Še en dokaz, da bi morala država hitreje odločiti o tem, kje naj se Istra dolgoročno varneje preskrbi z vodo.
