Sreče se zaveš šele takrat, ko je ni

 Je to le fraza, puhlica ob koncu leta? Kaj pomeni srečno, sreča, biti srečen, postati srečen, imeti srečo? Mimoidoče na ulicah slovenskih mest smo povprašali natanko to: Kaj se skriva v sreči, ki jo želijo sebi in drugim?

»Zame je sreča zdravje in neka razumna mera svobode, da lahko normalno živiš in svobodno izbiraš,« je povedal Borut Kolmanič . Kadar drugim vošči srečno novo leto, pri tem vsakomur zaželi zdravja, nekaterim denar, drugim čas, tretjim pa kaj povsem drugega. »Nimam univerzalnega odgovora. Mislim, da si različni ljudje želijo različne stvari,« je dodal Borut in objel hčerkici.

»To je pa taka globoka misel za zdajle dopoldne,« je hudomušno povedala Ljubica Kleindienst . »Sreča je predvsem tisto, česar se sploh ne zavedaš, da je. Zaveš se je šele takrat, ko je ni. Sicer pa gre pri voščilih prevečkrat za puhle besede: saj je vse lepo in prav, ampak nekaj moraš čutiti v sebi, nekaj, kar te zapolnjuje. In če tega ni, sreče ni. Kaj pa to je, pa mora vsak sam vedeti.«

»Meni, ki sem že starejši in se spominjam težkih časov, največ pomeni svoboda. Kako jo kdo uporabi in živi, je stvar posameznika. Ljudem okoli sebe želim največ zdravja, glede drugega pa naj se vsak sam zave in znajde,« je povedal Aleš Rueh .

»Srečna sem, ko vidim prijatelja, ki ga že dolgo nisem videla, ali pa, kadar mi kdo podari objem. Pač takšne stvari, malenkosti,« je skromno povedala Sara Drobne. Glede voščil pa je menila, da so naše iskrene želje odvisne od tega, kako blizu nam je človek, ki mu zaželimo srečo.

Petri Skumavc največjo srečo pomenita zdravje in razumevanje v družini. »Če si srečo voščimo iz srca in ne prepogosto, je iskreno. Če pa to izrečeš na hitro in preveč posplošeno, pa izgubi pomen. Preveč je že vsega,« je sklenila ponosna mamica.
Nejc Kresnik: »Ena redkih stvari, ki nima omejitev in za katero ne obstaja merilo. Je stvar, ki ni s tega sveta, čista filozofija, ki si jo izbereš sam in jo poimenuješ s tem imenom, če tako občutiš. Srečen si lahko zjutraj, srečen si, preden odideš spat in vse ure vmes – ne glede na to, kaj imaš. Zunanjih znamenj sreče ni. Eni se od sreče napijejo, drugi rešujejo sudoku. Tretji pa so na primer srečni, če koga ubijejo. Ampak v tem primeru je sreča odvisna od tega, na kateri strani si ...«

Rusim Ćamo: »Kadar osrečujemo druge, je to absolutna sreča. Kadar naredimo za človeka, ki nam je ljub, kaj takega, da nam niti ni treba počakati, da reče hvala, ker se to vidi že na njegovem obrazu. Če uspe človeku sredi tega kaosa, stresa in slabih informacij doseči mir v srcu, je tudi sreča. Zame pa bi bila sreča na primer tudi to, če bi kateremu od politikov uspelo en mesec dostojno preživeti z mojo pokojnino. Škoda, ker je življenje samo eno in zelo kratko.«

Branka Brinc Jeznik: »Zmeraj pomislim, kaj je sreča zame in kaj za tistega, ki mu voščim. Zame je sreča to, da najdemo svoj notranji mir, da smo zadovoljni s tem, kar nam je življenje lepega prineslo. Srečna sem, da smo zdravi moja družina in jaz. Rada imam delo, ki ga opravljam, materialne stvari niso toliko pomembne. Srečna sem, ker me ni doletela kakšna bolezen ali naravna katastrofa in ker se dobro razumemo v krogu družine, sodelavcev in prijateljev. Ob vsakdanjih novicah se vedno zamislim, kako srečni smo lahko, da živimo na koščku sveta, kjer nam je pravzaprav že ob rojstvu marsikaj podarjeno in hkrati prizanešeno. Imamo streho nad glavo in dovolj hrane, hkrati pa ne moremo mimo tega, da vsi nimajo takšne sreče, in s kakšnim majhnim kamenčkom v mozaik poskušamo pomagati tudi tem.«

Alojzija Zavodnik: »Sreča je zame predvsem zdravje. To je vse. In da bi bilo še kolikor toliko denarja, da bi lahko dostojno živeli. Nič drugega. Srečna bom, če bom zdrava in če bom lahko še delala na vrtu in kolikor toliko zadovoljno živela. Sreča res ni v denarju, je pa tudi res, da če ga nimaš, niti živeti ne moreš. Veliko je takšnih, ki še kruha in mleka nimajo. Pravzaprav smo kar srečni.«

Leon Keder: »Vsako leto si ob koncu leta drug drugemu želimo skoraj po že ustaljeni praksi z besedami 'srečnega in zdravega'. Ti besedi nista samo okrajšavi, pomenita nekaj več. Vsakdo od nas si v prihajajočem letu želi sreče in predvsem zdravja sebi in svojim bližnjim. Sreča pa je lahko za vsakega posameznika drugačna. Izrečena želja 'srečno' mi pomeni veliko stvari. V prvi vrsti je privilegij, da sem lahko s svojo družino, da znam ceniti vsak posamezen dan, ko jih preživim z ženo in dvema malčkoma. Sreča je, da imam prijatelje, na katere se lahko vedno zanesem. Sreča mi pomeni tudi, da lahko skupaj z družino živimo človeku dostojno življenje. In ne nazadnje da lahko hodim v službo, ki me zadovoljuje in izpopolnjuje. Vse to je zame sreča. In ko mi nekdo vošči 'srečno' ali ko jaz voščim drugemu, želim to sebi in tistemu, ki mu voščim.«

Petra Puhar Kejžar: »Hrepenenje in doživljanje sreče nas med drugim določata kot človeška bitja. Pravzaprav se ves čas ženemo zanjo. A življenje je nemirno morje in na vrhu valov smo lahko le kratek čas, včasih le za hip. Ko se nam zgodi ljubezen. Ljubezen do življenja, ki nas je tisti hip tako nevsakdanje osrečilo. Ljubezen, ki jo občutimo, ko nas v dušo poboža vila lepote. Ljubezen do rodnega kraja, ko ga ugledamo po dolgem času. Prijateljska ljubezen v trenutkih glasnega smeha. Ljubezen do sočloveka, ko smo ga osrečili z darilom. Ljubezen do staršev, ko ti rečeta, da te imata rada bolj kakor vse. Neskončna ljubezen, ki te preplavi ob rojstvu otroka. In ne nazadnje – sreča, ki meji na občutek norosti –, ko ti nekdo s poljubi reče: 'Ljubim te.'«