Sredi Ljubljane tisoč protestnikov proti privatizaciji

Protestni shod proti privatizaciji državnih podjetij se je začel pred dobro uro, na njem pa so v govorih različne slabe izkušnje ob prodaji pojasnili delavci iz več podjetij.

Na začetku je bilo protestnikov približno 500 ljudi, nato se je številka povzpela na kakih tisoč. Shod se je začel na Kongresnem trgu, nato so protestniki krenili "po poteh privatizacije" proti stavbi Telekoma, ki je največje med 15 podjetji, predvidenimi za prodajo, in nato še pred državni zbor.

Na protestu je bilo veliko transparentov, po večini s sporočilom: "Proti privatizaciji, za delavsko upravljanje." Zbrani so bili prepričani, da so odločitve vlad, vključno z aktualno, škodljive. Zahtevali so preklic sklepa o "odtujitvi" 15 podjetij.

"Tuji špekulanti"

Člani sindikatov v podjetjih, ki jih vlada prodaja, so zbrane opozorili na to, kaj čaka zaposlene in državo, če bo do prodaje na takšen način prišlo. Franc Grabler sindikalist v podjetju Cinkarna pravi, da vlada tudi njih prodaja zato, ker so tako obljubili Bruslju in to kljub temu, da Cinkarna uspešno posluje. »Vlada se ne zaveda, da brez državljanov ni države, brez delavcev pa ni podjetij,« in ob tem opozoril na grozeče odpuščanje v privatiziranih podjetjih.

Matej Jemc iz Zveze svobodnih sindikati pravi, nasprotujejo privatizaciji, ki poteka samo zaradi privatizacije, za njo pa se skriva strahopetna politika, zato je »skrajni čas je, da se nehamo klanjati lažnivim finančnim trgom in bonitetnim agencijam.« Ob tem je opozoril, da je prodaja strateškim lastnikom, ki bi vladali in skrbeli za razvoj podjetij le »pesek v oči«, saj naše prodajalce zanima le cena, niti malo pa ne delovna mesta in prihodnost podjetij.

Poslanec Združene levice Luka Mesec je pojasnil potek privatizaciji v Sloveniji , ki ga lahko spremljamo že 25 let. »Prvi krog privatizacije je prinesel pidovske barone, drugi krog domače tajkune, v tretjem krogu pa jih bodo zamenjali tuji špekulanti.« Opozoril je na zelo netransparenten postopek prodaje, saj državni holding, ki upravlja z 11 milijardami evrov vrednim državnim premoženjem vodi 7 ljudi; slaba banka v katero je prejšnja vlada vložila pet milijarde evrov davkoplačevalskega denarja ni odpravila kreditnega krča za boljše poslovanje podjetij, temveč rešuje tajkune.

Zbiranje podpisov

Udeleženci so na Kongresnem trgu zbirali tudi podpise za peticijo proti privatizaciji. Nasprotniki privatizacije zahtevajo večjo vlogo delavcev, stroke in civilne družbe pri upravljanju državnih podjetij. Ta shod je šele začetek, so sporočili politični eliti in napovedali odločen boj. Protestniki so na plakatih premiera Mira Cerarja opozorili, da naj ne prodaja Slovenije in da raje prodajo vlado. Shod poteka mirno, čez 1000 udeležencev pa niso pregnale niti nizke temperature. Protestniki, ki so govorce večkrat pospremili z glasnim ploskanjem so se odpravili tudi pred najpomembnejše podjetje predvideno za prodajo, državni Telekom, shod pa se bo zaključil pred parlamentom.

Shod organizira Skupnost Državljani proti razprodaji, podpirajo pa ga nekatere politične stranke, kot je Združena levica (ZL), sindikati in druga civilnodružbena gibanja. V skupnosti sicer ne nasprotujejo privatizaciji, a pred prodajo pričakujejo strategijo, pri postopkih prodaje preglednost in možnost, da prodajalec sam določa ceno, ne pa da jo izsiljujejo kupci.