SSRS bo kmalu objavil razpis za nadstandardna stanovanja na Brdu

Letos bodo končali zadnji 102 najemni stanovanji, nato se bo začela gradnja Novega Brda, skupno 651 izključno najemnih enot.

Objavljeno
13. februar 2017 17.43
jer*Stanovanjski bloki, nepremičnine, hiše
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana – Vsa do zdaj ponujena stanovanja v Zelenem gaju na Brdu so prodana. Stanovanjski sklad RS zdaj končuje 82 enot, za katere bodo, kot obljublja njegov direktor Črtomir Remec, kmalu objavili razpis za prodajo. Zadnji »paket« stanovanj iz projekta Zeleni gaj (102 najemnima stanovanjema) je še v gradnji, začele pa so se že priprave na Novo Brdo.

Sklad, ki se je v preteklih nekaj letih izkazal predvsem kot investitor v tržna stanovanja (s tem naj bi vplival na ponudbo na slovenskem nepremičninskem trgu, pri prodaji pa je prednostno obravnaval določene ciljne skupine, predvsem mlade in mlade družine), se bo v prihodnje osredotočal na pridobivanje in oddajo najemnih stanovanj. To določa tudi resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Bilanca 2016

Črtomir Remec je konec leta 2016 potegnil črto pod skladov stanovanjski fond. SSRS je imel takrat v lasti 3149 neprofitnih najemnih stanovanj (za najemnino, ki se ni zvišala že zadnjih deset let), 121 najemnih stanovanj je oddajal v brezplačno uporabo, za 468 najemnih stanovanj je zaračunaval stroškovno najemnino, kot rečeno, pa je imel v gradnji v Zelenem gaju še 102 stanovanji, ki bosta pripravljeni najpozneje do konca letošnjega leta in oddani za stroškovno najemnino. Na seznamu je še 651 javnih najemnih stanovanj (Novo Brdo) v partnerstvu z Javnim stanovanjskim skladom MOL; ta so za zdaj še virtualna, a korak za korakom dobivajo realnejše obrise. Od tega bo SSRS investitor 479 stanovanj.

Daleč največji projekt stanovanj za trg, tudi v slovenskem merilu, je bila soseska Zeleni gaj na Brdu. Tam je sklad zgradil in prodal 456 stanovanj, 82 jih bo šlo na trg še letos. Poleg tega je s pomočjo lastnih ugodnih stanovanjskih posojil našel kupce za 76 enot v Borovnici in Novem mestu.

Med finančnimi produkti sklada je treba omeniti tri odprte razpise: za sofinanciranje javnih najemnih stanovanj skupaj z občinami z razpisno vsoto 30 milijonov evrov, iz razpisa za oskrbovana stanovanja in domove za ostarele je prostih še 4,5 milijona evrov, v tretjem, javnem pozivu za nakup stanovanj na trgu pa je skladu od razpisanih 30 milijonov evrov ostalo še 18,5 milijona evrov.

Najem po pet do osem evrov

Ključna naloga SSRS v prihodnje bo zagotavljanje javnih najemnih stanovanj za ranljivejše skupine prebivalstva – mlade, mlade družine, starejše, ljudi s posebnimi potrebami. Načrtuje, da bo do leta 2020 zagotovil dodatnih 2000 najemnih stanovanj, od tega nekaj z gradnjo oziroma v soinvestitorstvu z občinami, nekaj pa z vzpostavitvijo javne službe za najemniško upravljanje. Novo Brdo, soseska »čez cesto« Zelenega gaja, bo prispevala okoli četrtino načrtovanega, njena investicijska vrednost skupaj z zemljiščem in komunalno opremo je 60 milijonov evrov.

Ciljna stroškovna najemnina je od pet do osem evrov za kvadratni meter, odvisno od lokacije. V Ljubljani bo najemnina seveda na zgornji meji. Oddajanje za tako najemnino se skladu izide, če bo stanovanja zgradil za končnih 1100 do 1600 evrov za kvadratni meter.

»Poleg cene je zelo pomembna tudi funkcionalnost stanovanj, omogočati mora udobno bivanje na čim manjši kvadraturi ter čim nižje stroške upravljanja in vzdrževanja,« pojasnjuje direktor sklada. Omenjeno formulo so uporabili že pri gradnji zadnjih štirih blokov Zelenega gaja, gradnjo so optimizirali z uvedbo tako imenovane BIM-tehnologije v fazi projektiranja, ki upošteva tudi časovno in stroškovno komponento. Kar sicer nekaj stane, a v fazi gradnje in uporabe veliko več – prihrani. Stroški so vnaprej predvidljivi, znižuje jih tudi ekonomija obsega (sklad bo na koncu na Brdu upravljal skupaj okoli 600 svojih javnih najemnih stanovanj).

Start čez leto dni

Za sosesko Novo Brdo, v kateri bodo najemna stanovanja SSRS in mestnega sklada kot dve zaključeni celoti (vključno s 30 oskrbovanimi stanovanji, trgovino in lokali za različne servisne storitve), so pred kratkim na javnem natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno rešitev izbrali dva projekta. Ljubljanski urbanistični zavod je izdelal sintezno rešitev, postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bi se končal do konca leta. Hkrati že poteka tudi projektiranje. Gradbeno dovoljenje bi torej lahko dobili na začetku leta 2018, v prvi polovici leta bi lahko že zasadili lopate.

»Odločili smo se graditi vse objekte naenkrat, da soseske ne bomo predolgo obremenjevali z zemeljskimi deli, odvozom materiala, hrupom. Zaključili bi radi čim hitreje, najpozneje do leta 2020,« pravi Remec. »Nova stanovanjska soseska želi s celovitim urbanističnim krajinskim arhitekturnim oblikovanjem kakovostno nadgraditi prostor in z umestitvijo večstanovanjskih objektov ustvariti prijetno bivalno okolje. Tako ima lahko dolgoročne pozitivne učinke tudi na širši prostor in skupnost.« Ob Poti rdečega križa bodo obojestransko orientirana stanovanja, primernejša za mlade in tudi starejše, ki nočejo biti odrinjeni v ozadje, ampak si želijo več živahnosti. Na voljo bo tudi nekaj dupleksov ter stanovanj, v katerih bo mogoče, denimo, delo na domu. Za njimi, v mirnejšem okolju, bliže bajerju, pa bodo stanovanja, po okusu družin.